Jedro

Zmotno so uporabljeni kriteriji za opredelitev trajno presežnih delavcev, če na podlagi izločitvenega kriterija strokovne izobrazbe ni bil izločen noben delavec, čeprav bi morali biti izločeni delavci z nižjo izobrazbo od tožnice (ki ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ki se zahteva za njeno delovno mesto). Ker je bil nepravilno uporabljen navedeni kriterij, ni bilo pravne podlage za uporabo nadaljnih izločilnih kriterijev, zato je bila tožnica nezakonito opredeljena za trajno presežno delavko.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in razveljavilo sklepe tožene stranke z dne 21.1.1994, 22.3.1994 ter 16.6.1994, na podlagi katerih je tožeči stranki prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki kot trajno presežni delavki (1. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji plačati osebni dohodek (pravilno nadomestilo plače) z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih zneskov v višini, kot če bi delala, za čas od 6.10.1994 do vrnitve na delo, plačati prispevke pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vpisati delovno dobo, plačati nadomestila, kot bi jih prejela na tem delovnem mestu, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, vse v osmih dneh pod izvršbo (2. točka izreka). Sklenilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti stroške postopka v znesku 66.435,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje prvostopne sodne odločbe dalje do plačila (3. točka izreka). Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni in zavrne tožbeni zahtevek, oz. jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje razveljavilo sklepe tožene stranke zato, ker je tožena stranka pri uporabi izločilnega kriterija izobrazbe upoštevala izenačeno formalno stopnjo strokovne izobrazbe in v podjetju priznano stopnjo strokovne izobrazbe, pridobljeno pred uveljavitvijo ZTPDR in ZDR. Tožena stranka vztraja, da je Pravilnik o ugotavljanju presežnih delavcev in zagotavljanju njihove materialne varnosti v A.A. upošteval, da je priznana izobrazbena stopnja na A.A. pridobljena pravica delavca, ki mu je spremenjena zakonodaja ne more odvzeti, zato je določil v 3. odstavku 25. člena, da ima ustrezno strokovno izobrazbo tudi delavec, ki izpolnjuje pogoje glede strokovne izobrazbe, opredeljene v Pravilniku 646 in v drugih zakonskih in podzakonskih predpisih in dejansko opravlja dela, za katera se ta stopnja izobrazbe zahteva. Enako pravno podlago je uporabil zakonodajalec v Zakonu o delavcih v državnih organih, kjer je tudi za posamezne kategorije delavcev določeno, da se jim prizna pridobljena delovna zmožnost kot pridobljena pravica. S tem ko je sodišče poseglo v splošni akt, je poseglo v enakopravno obravnavanje delavcev, saj je posledica tega, da za ene delavce splošni akt velja, za druge pa ne. Vsebina splošnega akta temelji na ustavnem načelu pridobljenih pravic, zato tožena stranka meni, da je sodišče, ki navedenih načel in splošnega akta ni upoštevalo, zmotno uporabilo materialno pravo. Pritožba ni utemeljena. Prvostopenjsko sodišče je v obravnavani zadevi sprejelo pravilno odločitev. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi izpodbijane sodbe, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa dodaja naslednje: Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da je bila tožnica uvrščena med trajno presežne delavce, ki jim preneha delovno razmerje, na podlagi nepravilno uporabljenih kriterijev iz Pravilnika o ugotavljanju presežnih delavcev in zagotavljanju njihove materialne varnosti v A.A.. Zmotno je bil uporabljen 4. odstavek 25. člena navedenega pravilnika, oz. 5. odstavek 13. člena takrat veljavne Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 39/93), iz katerih izhaja, da ima ob uporabi prvega izločilnega kriterija strokovne izobrazbe prednost pri zaposlitvi delavec, ki ima višjo izobrazbo. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, ki ga izvedeni dokazi potrjujejo, da na podlagi izločilnega kriterija strokovne izobrazbe v postopku ugotavljanja trajnih presežkov ni bil izločen noben delavec, čeprav bi že na podlagi tega kriterija morali biti izločeni delavci z nižjo strokovno izobrazbo od tožnice (ki ima V. stopnjo strokovne izobrazbe, ki se zahteva za njeno delovno mesto). Ker je bil nepravilno uporabljen navedeni kriterij, in ni bilo pravne podlage za uporabo nadaljnjih izločilnih kriterijev, je bila tožnica nepravilno določena kot trajno presežna delavka na podlagi kriterija skupne delovne dobe. Iz tega razloga sta izpodbijana sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožnici kot trajno presežni delavki nezakonita, zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Zmotno je namreč stališče pritožbe, da naj bi bili delavci, ki jim je znotraj podjetja priznana pridobljena delovna zmožnost za posamezna delovna mesta, izenačeni z delavci, ki imajo V. stopnjo strokovne izobrazbe in da naj bi se z uporabo kriterija strokovne izobrazbe v tem smislu, da ima prednost pri ohranitvi zaposlitve delavec, ki ima višjo strokovno izobrazbo (na podlagi formalno javno priznanih šolskih programov), posegalo v njihove pridobljene pravice. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče pri odločanju o pritožbi paziti po uradni dolžnosti - sodišče prve stopnje namreč ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77, Ur.l. SFRJ št. 4/77, 27/90), pa tudi materialno pravo je pravilno uporabilo. Zato je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 368. člena ZPP/77 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče je na podlagi 1. odstavka 498. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99) uporabilo določbe ZPP-77, ki se je pred uveljavitvijo novega ZPP-99 smiselno uporabljal kot predpis Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS št. 1/91-I in 45/I/94).