U-I-52/94 - 14

11.4.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Simona iz Vrhnike na seji dne 11. aprila 1996

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti Sklepa, da Republika Slovenija v celoti sprejme skupno deklaracijo, vključno s prilogama I in II ter s pripadajočo izjavo (Sklep št. 163, Uradni list RS, št. 5/91) ter Stališč in sklepov Skupščine Republike Slovenije ob izteku trimesečnega moratorija za nadaljnje uresničevanje osamosvojitvenih aktov Skupščine Republike Slovenije z dne 25. junija 1991, predpisanega z "Brionsko deklaracijo" z dne 7. julija 1991 (Stališča št. 567, Uradni list RS, št.16/91), se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik predlaga, da Ustavno sodišče oceni, ali sta Sklep in Stališča, navedena v izreku te odločbe, v skladu z Ustavo. Po njegovem mnenju je mogoče Sklep razumeti le v tem smislu, da je suspendiral osamosvojitvene akte in vzpostavil stanje pred 25. junijem 1991, tako da bi morali v obdobju moratorija organi Republike Slovenije delovati po zveznih predpisih. V tem smislu bi morali organi obravnavati tudi Stališča. Svoj pravni interes za izpodbijanje teh aktov utemeljuje pobudnik s sklicevanjem na sodbo sodišča, s katero mu je bilo naloženo, da izprazni stanovanje, ki mu je bilo dodeljeno z Odločbo Komande garnizona, stanovanjskega organa Ljubljana dne 2.10.1991. Sodba naj bi temeljila na sklicevanju na moratorij uresničevanja ustavnih aktov o neodvisnosti, ki naj vsebinsko ne bi pomenil neveljavnosti ali odloga začetka veljavnosti teh aktov. Pobudnik predlaga, da Ustavno sodišče odgovori na vprašanje, kako naj se v Republiki Sloveniji uporablja tako imenovana Brionska deklaracija in izpodbijani akti.

2.Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora je v svoji vlogi, v kateri je Ustavnemu sodišču posredoval podatke in pojasnila, menil, da navedeni Sklep in Stališča niso predpisi in niso podvrženi ustavnosodni presoji po 160. členu Ustave Republike Slovenije.

B.

3.Po določbi prvega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljnjem besedilu: ZUstS) lahko vsakdo da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa, če izkaže svoj pravni interes. Pravni interes posameznika obstoji v tem, da doseže ugotovitev neustavnosti predpisa, ki ga izpodbija, oziroma njegovo razveljavitev ali odpravo (43. in 45. člen ZUstS), če izpodbijani predpis neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pojmovno je predpis mogoče izpodbijati z razlogi, ki mu nasprotujejo, in z zahtevo po ugotovitvi njegove protiustavnosti. Zunaj postopka za oceno ustavnosti predpisa oziroma zunaj postopka ustavne pritožbe Ustavno sodišče ne more določati, kako naj se uporabljajo posamezni predpisi oziroma posamezni akti, kajti njihova neposredna uporaba je predmet konkretnih postopkov. V teh lahko pobudnik uveljavlja svoje razloge za uporabo posameznih aktov oziroma predpisov, dejanska uporaba s strani sodišča pa je lahko podvržena tudi ustavnosodni presoji z uporabo instituta ustavne pritožbe. Zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za začetek postopka in je bilo treba pobudo zavreči.

4.Ustavno sodišče se v okviru odločanja o tej zadevi ni spuščalo v vprašanje, kakšna je pravna narava izpodbijanih aktov oziroma ali so izpodbijani akti sploh predpisi, ker to za odločitev v tej zadevi ni bilo potrebno.

C.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Jerovšek.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek