Up-103/01

9. 10. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. in B. B. iz Ž. Z., ki ju zastopa C. C. C., odvetnica v V. na seji senata dne 9. oktobra 2001

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. in B. B. zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Kp 868/2000 z dne 20. 12. 2000 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. Ks 284/2000 z dne 18. 10. 2000 se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Senat Okrožnega sodišča v Mariboru je na podlagi ugovora zoper obtožnico ustavil kazenski postopek zoper obdolženko zaradi kaznivega dejanja povzročitve smrti iz malomarnosti po 129. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 - KZ). Kazenski postopek je ustavil iz razloga po 4. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št, 63/94 in nasl. - ZKP), ker ni dovolj dokazov, da bi bila utemeljeno sumljiva dejanja, ki je predmet obtožbe. Višje sodišče v Mariboru je zavrnilo pritožbo pritožnikov kot subsidiarnih tožilcev in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

2.V ustavni pritožbi pritožnika zatrjujeta kršitev pravic iz 22. in 23. člena Ustave. Kot subsidiarna tožilca naj bi bila v neenakopravnem položaju nasproti obdolženki, za katero velja domneva nedolžnosti. S tem, ko sta se obe sodišči ob odločanju o ugovoru zoper obtožnico spuščali v oceno dokazov, zbranih v preiskavi, sta po mnenju pritožnikov prekoračili svoja zakonska pooblastila, saj za samo obtožbo zadošča že utemeljen sum. S tem naj bi bila pritožnika prikrajšana za pravico dostopa do sodišča.

3.Po določbi 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4.Z izpodbijanimi sklepi je bilo pravnomočno odločeno o ustavitvi kazenskega postopka, ki je tekel na podlagi obtožbe pritožnikov kot subsidiarnih tožilcev. Odločitev senata o ustavitvi kazenskega postopka po 277. členu ZKP ima po vsebini značaj oprostilne sodbe. Zoper tovrstne odločitve pa po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up-285/97 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01), subsidiarni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe. Glede razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up-285/97.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Mirjam Škrk ter člana dr. Zvonko Fišer in dr. Ciril Ribičič. Sodnik Ribičič je dal pritrdilno ločeno mnenje.

Predsednica senata:

Dr. Mirjam Škrk

Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča

V odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up- 168/98 in št. Up- 268/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem sta zasebni in subsidiarni tožilec neupravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da pritožnik kot subsidiarni tožilec ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev.

dr. Ciril Ribičič