- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSC Sklep II Kp 63503/2023
ECLI:SI:VSCE:2026:II.KP.63503.2023 Kazenski oddelek
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
V konkretni zadevi ni nobenega dvoma, da je bila osumljenka pooblaščena za razpolaganje s sredstvi na TRR-ju B. B., s katerimi je očitno razpolagala že vse od leta 2017 (torej že več let pred njegovo smrtjo) in da je bila na teh sredstvih skupna lastnina. Tako ne drži, da bi si osumljenka prilaščala tuj denar v lastno korist. Dejstvo namreč je, da je imela upravičenje za upravljanje s skupnimi denarnimi sredstvi, posledično pa tudi pravico do razpolaganja z njimi. Zato tudi po presoji pritožbenega niso podane materialnopravne predpostavke za uvedbo preiskave.
Izrek
I.Pritožba se zavrne kot neutemeljena.
II.Oškodovanec kot tožilec je dolžan plačati sodno takso.
Obrazložitev
1.Izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo za uvedbo preiskave zoper osumljeno A. A., zaradi kaznivega dejanja velike tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 205. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1). Odločil je tudi, da je na podlagi drugega odstavka 96. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebne izdatke osumljenke in potrebne izdatke in nagrado njenega zagovornika, dolžan povrniti oškodovanec kot tožilec.
2.Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca iz vseh pritožbenih razlogov po 370. členu ZKP. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi v celoti ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu zasebnega tožilca (pravilno: oškodovanca kot tožilca) za uvedbo preiskave z dne 28. 8. 2023 ugodi in se zoper osumljenko uvede preiskava, podredno pa, da sedaj izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločitev.
3.Pritožba ni utemeljena.
4.Preizkus izpodbijanega sklepa v smeri pritožbenih navedb je pokazal, da je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zavrnilo zahtevo oškodovanca kot tožilca za uvedbo preiskave zoper osumljeno.
5.Pooblaščenec oškodovanca kot tožilca sprva graja pravilnost vročitve izpodbijanega sklepa in navaja, da je bil sklep vročen samo oškodovancu kot tožilcu osebno (sicer res preko pisarne pooblaščenca), ne pa tudi pooblaščencu. Pooblaščenec se je tako s sklepom uspel seznaniti šele dne 21. 1. 2025, ko ga je prejel oškodovanec kot tožilec, kar izhaja iz priložene vročilnice. Navedeno sicer drži, vendarle pa ni nobenega dvoma, da se je tudi pooblaščenec seznanil z vsebino izpodbijanega sklepa (to pove tudi sam v pritožbi), prav tako pa je zoper sklep vložil pritožbo, ki je še vedno pravočasna (saj je vložena v roku 15 dni od vročitve oškodovancu kot tožilcu). Katere pravice naj bi torej v tem primeru bile kršene, pooblaščenec v pritožbi niti ne konkretizira. Glede na to, da je bila pritožb pravočasno vložena, pa tudi pritožbeno sodišče morebitnih kršitev pravic oškodovancu kot tožilcu ne ugotavlja. Namen pravil o vročanju je zagotoviti, da se stranka seznani z vsebino odločitve in da ji je omogočeno učinkovito uveljavljanje pravnih sredstev, ta namen pa je bil v konkretnem primeru očitno v celoti dosežen. V vsakem primeru bi pri tem lahko bilo govora zgolj o relativno bistveni kršitvi določb kazenskega postopka (drugi odst. 371. člena ZKP), ki pa na na zakonitost in pravilnost napadanega sklepa v ničemer ni mogla vplivati. Pooblaščenčeve navedbe, da bi bilo napadani sklep že zaradi tega potrebno razveljaviti, so tako neutemeljene.
6.Odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na zaključku, da je med osumljeno in pokojnim B. B. (očetom oškodovanca kot tožilca, A. A.) obstajala dalj časa trajajoča življenjska skupnost, sredstva na TRR-ju B. B. pa so posledično spadala v skupno premoženje. Prvostopenjsko sodišče je nadalje presodilo, da četudi ni videti razloga, da predmet tatvine ne bi mogla biti tudi stvar, na kateri ima storilec skupno lastnino, saj je taka stvar v odnosu storilca delno tuja, pa v primeru, ko si skupni lastnik v celoti prilasti stvar, ki jo že ima upravičeno v posesti, kaznivo dejanje tatvine ni podano, saj ne gre za odvzem stvari. Dvigi denarja A. A. iz TRR-ja zunajzakonskega partnerja, ki jih je opravila na podlagi podeljenega pooblastila imetnika računa za razpolaganje s sredstvi na TRR, torej po oceni prvostopenjskega sodišča ne predstavljajo protipravnega ravnanja. Pooblaščenec oškodovanca kot tožilca zaključek, da so bila sredstva na TRR-ju B. B. skupno premoženje graja z navedbo, da so se ta sredstva zbirala samo iz enega vira - njegove pokojnine. Pokojnina (tako starostna, kot invalidska) pa predstavljata socialni transfer, ki ga je pokojnemu izplačevala Republika Slovenija, preko Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ne gre za prihodke iz dela oz. plače, torej je to bilo njegovo posebno premoženje.
7.Pritožbeno sodišče takšno stališče pooblaščenca ocenjuje za zmotno. V 67. členu Družinskega zakonika (DZ) je namreč določeno, da so skupno premoženje zakoncev vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oz. iz premoženja, ki iz njega izhaja. Ker torej v skupno premoženje sodi vse, kar pridobita zunajzakonska partnerja z delom, sodijo sem tudi npr. plača, honorarji, prihodki iz poslovanja, pa tudi pokojnina. Glede na to, da: (-) je bil obstoj zunajzakonske zveze na podlagi sodne poravnave, sklenjene v zadevi pred Okrajnim sodišču v 61entjurju dne 9. 6. 2023 (opr. 61t. P 39/2021) 7ee ugotovljen; (-) je osumljenka v svojem zagovoru podrobno opisala, kako sta 7eivela s B. B. v skupnem gospodinjstvu in tudi v ekonomski skupnosti; (-) ji je B. B. 7ee leta 2007 s slu7enostno pogodbo naklonil pravico dosmrtnega in brezpla0dnega bivanja v stanovanjski hi61i na naslovu ...; (-) iz odlo0dbe ZPIZ 61t. 10323-7843/2021 z dne 13. 9. 2021 izhaja, da ima zunajzakonska partnerica A. A. pravico do vdovske pokojnine po upokojencu B. B.; (-) iz odlo0dbe Centra za socialno delo Celje 61t. 1232-4974/2021-31976/2 z dne 30. 7. 2024 izhaja, da je A. A. upravi0dena do enkratne izredne denarne socialne pomo0di po smrti dru7einskega 0dlana B. B., je za prito7eben sodi610de obstoj zunajzakonske skupnosti, posledi0dno pa obstoj skupnega premo7enja med zunajzakonskima partnerja vsekakor dovolj razjasnjen.
8.Povsem neosnovane pa so prito7ebne navedbe poobla610denca, da je bila osumljenka poro0dena z drugim mo61kim v 0das trajanje zunajzakonske skupnosti s B. B. saj naj bi prejemala vdovsko pokojnino in da torej nikakor ni moglo iti za pravno veljavno zunajzakonsko skupnost. 7e1 Okro7eno dr7eavno to7eilstvo je namre0d, ko je samo zavrglo kazenske ovadbe C. C. in 0c. 0c. zoper osumljeno, ugotovilo, da je bila osumljenka v preteklosti res 7ee poro0dena, in sicer z D. D., ki pa je umrl (da je slednji umrl izhaja tudi iz same prito7ebe). Po njemu je bila od 1. 7. 2009 upravi0dena do prejemanja vdovske pokojnine. Izena0devanje prejemanja vdovske pokojnine z obstojem zakonske zveze pa je 7ee pojmovno in pravno napa0dno, saj zakonska zveza 7ee po samem zakonu (95. 0dlen DZ) s smrtjo zakonca preneha. S tosmernimi prito7ebnimi navedbami, ko prito7ebnik niti ne pojasni, s kom naj bi bila osumljenka poro0dena ves 0das trajanja zunajzakonske skupnosti, v posledici 0dero bi naj bila ta zunajzakonska skupnost neveljavna, tako slednji ne more ra0dunati na prito7ebni uspeh in ne more ovre0diti zaklju0dka, da je med osumljeno in B. B. zunajzakonska skupnost obstajala.
9.Skupno premo7enje pripada zunajzakonskima partnerjema skupaj in posamezni dele7ei vsakega od njiju na skupnem premo7enju niso dolo0deni (68. 0dlen DZ). Prito7ebne navedbe, da je torej osumljenka razpolagala v celoti s tujim premo7enjem, tako niso pravilne. In 0detudi je res, da ni videti razloga, da predmet tatvine ne bi mogla biti tudi stvar, na kateri ima storilec skupno lastnino (saj je taka stvar v odnosu storilca delno tuja), je prvostopenjsko sodi610de povem pravilno poudarilo, da v primeru, ko si skupni lastnik v celoti prilastil stvar, ki jo 7ee ima upravi0deno v posesti, kaznivo dejanje tatvine ni podano, saj ne gre za odvzem stvari. Za odvzem stvari pa gre le v primeru, 0de storilec pridobi fizi0dno oblast nad stvarjo proti volji dotedanjega imetnika in 0de je stvar pred tem v dejanski oblasti druge osebe, s pridobitvijo dejanske oblasti na svari pa storilec onemogo0di oblast prej61njemu imetniku. V konkretni zadevi ni nobenega dvoma, da je bila osumljenka poobla610dena za razpolaganje s sredstvi na TRR-ju B. B., s katerimi je o0ditno razpolagala 7ee vse od leta 2017 (torej 7ee ve0d let pred njegovo smrtjo) in da je bila na teh sredstvih skupna lastnina. Tako ne dr7ei, da bi si osumljenka prila610dala tuj denar v lastno korist. Dejstvo namre0d je, da je imela upravi0denje za upravljanje s skupnimi denarnimi sredstvi, posledi0dno pa tudi pravico do razpolaganja z njimi. Zato tudi po presoji prito7ebenega sodi610da, zbrani dokazi, ki jih je predlo7il o61kodovanec kot to7ilec, ki so klju0dni za presojo utemeljenega suma, v nasprotju s prito7ebnimi navedbami, ne dajejo zadostne podlage za zaklju0dek, da obstaja utemeljen sum, da je osumljenka storila v tenorju zahteve za preiskavo opisano kaznivo dejanje. Tako niso podane materialnopravne predpostavke za uvedbo preiskave. Posledi0dno pa glede na opis osumljenki o0ditanega kaznivega dejanja v zahtevi za preiskavo, ne bi bilo dopustno uvesti in voditi preiskave, na podlagi katere bi se lahko naknadno vlo7e ni obto7eni akt ustrezno spremenil oz. modificiral (v smeri kak61nega drugega kaznivega dejanja), za kar se zavzema prito7eba. Tak61na procesna situacija bi namre0d pomenila uvedbo preiskavi za kaznivo dejanje za katero sploh ni izkazan utemeljen sum, ki mora biti podan ob vlo7evi zahteve za preiskavo (tretji odstavek 168. 0d lena ZKP), kar pa je pravno nevzdr7e no.
10.Prito7enik problematizira tudi dvig v vi61ini 4.000,00 EUR, ki je bil opravljen po smrti B. B. in navaja, da takrat osumljenka pooblastila za dvig zagotovo ve0d ni imela. Glede na to, da so stro61ki pogreba zna61ali 2.231,.07 EUR (priloga B6 spisa), pa je po mnenju poobla610denca jasno, da je preostanek osumljenka porabila zase. Vendar pa prito7eben o sodi610de pojasnjuje, da je premo7enje pokojnega B. B. s trenutkom njegove smrti pre61lo na dedide (torej tudi na osumljenko, kot zunajzakonsko partnerko). Iz dolo0dila prvega odstavka 145. 0d lena Zakona o dedovanju (ZD) pa izhaja, da do delitve dedidi opravljajo in razpolagajo z dedi1ino skupno. Tudi za dvig, opravljen po smrti pokojnega, torej velja, da je osumljenka v 0dasu o0ditanega dejanja imela lastninsko pravico (skupna lastnina) na denarnih sredstvih, zato zanjo niso bila tuja premi0dna stvar, kar pomeni, da tudi dejanje, ki naj bi bilo storjeno po smrti zunajzakonskega partnerja, nima zakonskih znakov tatvine.
11.Prito7ebne trditve, da je bila osumljena poobla610dena, da v imenu in na ra0cun pokojnega opravlja dvige, da pa slednji enakega pooblastila za dostop do sredstev na TRR osumljenke ni imel, niso relevantne pri presoji utemeljenega suma storitve osumljenki o0ditanega kaznivega dejanja, kar velja tudi za vpra61anje, za kaj je osumljenka pravzaprav sploh porabila dvignjena sredstva, vi61ina katerih naj bi presegala finan0dne potrebe B. B..
12.Prito7eben o sodi610de tako pritrjuje prvostopenjskemu zaklju0dku, da dvigi denarja in prenakazilo osumljenke ne predstavljajo protipravnega ravnanja ter da opisano ravnanje osumljenke ne vsebuje zakonskih znakov o0ditanega kaznivega dejanja. Vpra61anja glede vi61ine dele7eev na skupnem premo7enju (prito7enik izpostavlja, da bi morala osumljenka zahtevek iz naslova skupnega premo7enja ustrezno uveljavljati in da se zgolj domneva, da so bili dele7ei na skupnem premo7enju enaki), kot tudi vpra61anja glede morebitnega nedopustnega razpolaganja s skupnim premo7enjem in samega obsega zapu610dine, pa se bodo lahko re61evala v drugih civilnopravnih postopkih (pravdni, zapu610dinski...).
13.Ker sodi610de druge stopnje pri obravnavanju prito7ebe ni zasledilo kr61itev, ki jih je dol7eno ugotavljati po uradni dol7enosti (peti odstavek 402. 0d lena ZKP), je prito7ebo poobla610denca o61kodovanca kot to7ilca zavrnilo kot neutemeljeno.
14.Zaradi neuspeha v postopku s prito7ebo, je sodi610de druge stopnje o61kodovancu kot to7ilcu nalo7ilo v pla0dilo prito7ebno sodno takso, ki jo bo odmerilo prvo sodi610de, po pravnomo0dnosti tega sklepa.
-------------------------------
1
2Tako tudi Sodba VS RS, II Ips 730/2006 in II Ips 211/2018 (tč. 15). Izjemo od navedenega bi predstavljala kvečjemu denarna sredstva iz naslova poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki se nahajajo na računu pri Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki pa ne spadajo v skupno premoženje (VSK Sodba I Cp 523/2017), kar pa za konkretni primer ni relevantno.
2
Tako VSL sklep VII Kp 44551/2014 z dne 26. 5. 2015 in Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika, 2. knjiga, str. 513-515.