Jedro

Tudi če je pogodba sklenjena prisilno (zajeta v sodbi), gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice. Ta se na nepremičnini zato pridobi z vpisom v zemljiško knjigo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo oba tožbena zahtevka. Prvi zahtevek je odškodninski v višini 4.801,95 EUR, drugi pa zahtevek za vrnitev stvari (kleti oziroma ključev).

Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge in sodišču predlaga, naj sodbo spremeni in zahtevku ugodi, podrejeno pa naj sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Ne strinja se s tem, da je sodišče pripravljalno vlogo z dne 20.10.2008 štelo za prepozno. Pojasnjuje, da je bil dan osemdnevni sodni rok, ki pa je podaljšljiv. Tudi tak predlog je tožeča stranka podala. Isti dan, ko je tožeča stranka prejela odločitev sodišča, da se rok ne podaljša, je vložila pripravljalno vlogo - po svojem stališču pravočasno.

Pritožba napada odločitev sodišča, da se ni upoštevalo predpravdno izvedeniško mnenje. Če se že ni upoštevalo kot izvedensko mnenje, bi se moralo upoštevati kot listina. Pa tudi sicer je tožeča stranka predlagala postavitev sodnega izvedenca.

Sicer pa pritožba meni, da je materialnopravno relevanten čas od 25.5.2000. Tedaj je tožnik uspešno sprejel ponudbo za nakup spornih kmetijskih površin. Najkasneje pa je relevanten čas od 18. aprila 2001 dalje, ko je tožnik z zamudno sodbo uspel uveljaviti dolžnost na sklenitev prodajne pogodbe. V preostalem delu pritožbe tožeča stranka napada pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, ki se nanaša na dogajanje pred 28.11.2005. Iz razlogov, ki bodo navedeni v nadaljevanju, pritožbeno sodišče teh navedb ne bo povzemalo.

Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Glede trenutka pridobitve lastninske pravice: Lastninska pravica se na podlagi pravnega posla pridobi šele z vpisom v zemljiško knjigo (33. člen ZTLR) (1). To velja tako v primeru, ko je pravni posel sklenjen po običajni poti (izvensodno), kakor tedaj, ko je sklenjen prisilno (torej sodno). Sodba v takšnem primeru nadomesti obstoj pravnega posla (pogodbe kot zavezovalnega posla in morebitne intabulacije kot razpolagalnega posla). Ne nadomesti pa takšna sodba pridobitnega načina - torej vpisa v zemljiško knjigo. V takšnem primeru torej ne gre za pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe (2. odstavek 20. člena ZTLR), marveč še vedno za derivativno pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla (33. člen ZTLR). Razlogi sodišča, da je tožnik pridobil lastninsko pravico tako šele 28.11.2005 so zato pravilni, pritožbeno oporekanje tem razlogom pa neutemeljeno. Čim je tako, se izkaže, da v času, ko je tožnik imel lastninsko pravico, toženec ni storil ničesar takšnega, kar bi tožniku povzročalo škodo. Tudi učinek sodne prepovedi uživanja in obdelave, ki je sicer segal tudi v čas tožnikovega lastništva, ni bil posledica nobenega toženčevega predlagalnega akta. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tak predlog podala prodajalca, torej v smislu te pravde tretji osebi. Tega ne spremeni niti dejstvo, da so mu bila (tožencu) sodna pisanja nemara vročena. Vse ostalo, kar navaja pritožba in s čimer izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, se nanaša na čas pred tožnikovo pridobitvijo lastninske pravice. S temi navedbami se zato pritožbeno sodišče ni ukvarjalo ne po dejanski in ne po pravni plati, saj so za odločitev irelevantne.

O uveljavljani procesni kršitvi glede dokazovanja z izvedencem: Izvedenec je bil predlagan zaradi dokazovanja višine škode. Ker je bil zahtevek zavrnjen že po temelju, se sodišče, pravilno, v ugotavljanje višine škode ni spuščalo. Tako tudi dokazov v tej smeri ni bilo dolžno izvajati in bi bilo takšno ravnanje nepravilno oziroma neekonomično.

Glede pravočasnosti druge pripravljalne vloge: Stranki je bil dan rok, v katerem naj vloži pripravljalno vlogo. Stranka je sicer res zaprosila za podaljšanje tega roka, a predlog je bil zavrnjen. Pritožnik z ničemer ne utemeljuje, zakaj te konkretne pripravljalne vloge ni mogel podati v danem roku. Pa tudi sicer je na dlani, da pripravljalne vloge ni vložil v danem mu roku. S predlogom za podaljšanje sodnega roka, pa si tudi ni varoval trenutka izteka tega roka.

Glede vrnitvenega zahtevka: Pritožba vsebinsko ne napada odločitve o zavrnitvi vrnitvenega zahtevka. V tem delu tako pritožbeno sodišče le ugotavlja, da niso podani razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Slednja ugotovitev velja tudi glede odločitve o odškodninskem zahtevku.

Odločitev sodišča in pooblastilo zanjo: V skladu s 353. členom ZPP (2) je tako pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo.

(1) Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 6/1980 - Uradni list RS št. 87/2002).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 do Uradni list RS, št. 45/2008).