Jedro

Končni zapis o nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev, s katerim je Zavod za zdravstveno zavarovanje odločil o pripombah in ugovorih nadzorovanega pogodbenega partnerja zoper zapisnik o ugotovitvah pri opravljenem nadzoru, je dokončni posamični akt, ki ga je izdala tožena stranka kot nosilec javnega pooblastila. Za odločanje o tožbi zoper končni zapis je stvarno pristojno Upravno sodišče.

Izrek

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je pri Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani vložila tožbo zoper končni zapis tožene stranke o opravljenem nadzoru nad uresničevanjem pogodbe in izvajanjem programa zdravstvenih storitev z dne 26.11.2003. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani se je s sklepom z dne 22.12.2003 izreklo za stvarno nepristojno in je zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo v reševanje Upravnemu sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da spor, ki ga je sprožila tožeča stranka, ni spor o pravici do in iz zdravstvenega zavarovanja ali v zvezi s prostovoljnim zavarovanjem, ali v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje, o katerem je po določbi 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/94 ) pristojno odločati socialno sodišče. Predmet spora je dokončen posamični akt, ki ga je izdala tožena stranka kot nosilec javnega pooblastila. O zakonitosti takih aktov pa je pristojno odločati Upravno sodišče. Upravno sodišče z odstopom pristojnosti ni soglašalo. Menilo je, da gre za spor med dvema pravnima osebama javnega prava v zvezi z plačilom zdravstvenih storitev, ki jih je tožeča stranka izvršila za svoje oskrbovance. Plačilo oziroma zavrnitev plačila zdravstvenih storitev za zavarovane osebe na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja, je šteti za zadevo s področja socialne varnosti in sicer s področja zdravstvenega zavarovanja, predmetni spor pa opredeliti kot spor o pravici iz zdravstvenega zavarovanja v smislu 1. alinee 2. točke 1. odstavka 5. člena ZDSS.

Za odločanje o tej zadevi je stvarno pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani. V obravnavanem primeru ne gre za spor o pravici iz zdravstvenega zavarovanja, kot zmotno meni Upravno sodišče RS. Tožeča stranka, ki je pravna oseba, niti ne more biti nosilec pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Po določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ -UPB1, Uradni list RS, št. 20/04) so nosilci teh pravic zavarovanci, to so fizične osebe. Predmet spora je končni zapis o nadzoru nad izvrševanjem programa zdravstvenih storitev, ki jih tožeča stranka opravlja za svoje oskrbovance in uresničevanjem pogodbe, ki jo je sklenila s toženo stranko. Za tak nadzor ima tožena stranka pooblastilo v določbi 77. člena ZZVZZ in 76. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-UPB1, Uradni list RS, št. 36/2004). Vsebino, vrsto in način nadzorov, ki jih izvaja tožena stranka določa Pravilnik o nadzorih, objavljen v Modrem Občasniku Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Iz določb tega Pravilnika izhaja, da tožena stranka s končnim zapisom odloči o pripombah in ugovorih nadzorovanega pogodbenega partnerja zoper zapisnik o ugotovitvah tožene stranke pri opravljenem nadzoru. Zoper končni zapis je možno zahtevati sodno varstvo pri pristojnem sodišču. Končni zapis, zoper katerega ni bila vložena zahteva za sodno varstvo, postane dokončen in predstavlja osnovo za izrek ukrepov nadzora. (17., 18. in 19. člen Pravilnika). Glede na navedeno ureditev je končni zapis, ki ga tožeča stranka izpodbija s tožbo, dokončni posamični akt, ki ga je izdala tožena stranka kot nosilec javnega pooblastila. O taki tožbi pa je stvarno pristojno odločati upravno sodišče. To izhaja iz določbe 1. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000), po kateri upravno sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in druge osebe, ki so nosilci javnih pooblastil. Skladno z navedenimi razlogi je Vrhovno sodišče RS na podlagi 2. odstavka 10. člena ZUS odločilo o kompetenčnem sporu tako, da je v tej zadevi v skladu s 1. členom ZUS pristojno odločati Upravno sodišče Republike Slovenije v Ljubljani.