Jedro

Ob ugotovitvi, da je bil tožnik po kriteriju delovne uspešnosti neutemeljeno uvrščen med presežne delavce, je sodišče pravilno presodilo, da sta sporni odločitvi tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika nezakoniti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v skladu s tožbenim zahtevkom razveljavilo sklep in odločbo tožene stranke z dne 2. 12. 2002 in 2. 6. 2003 o prenehanju delovnega razmerja tožnika zaradi prenehanja potrebo po njegovem delu. Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna pravice iz delovnega razmerja ter mu izplača nadomestilo plače in povrne stroške postopka. Ugotovilo je, da pri izbiri presežnih delavcev v sektorju informatike po kriteriju delovne uspešnosti tožnik ni bil enakopravno obravnavan, ker mu v primerjavi z nekaterimi sodelavci niso bili zagotovljeni enaki pogoji za delo.

2. Na pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje glede odločitve o vrnitvi tožnika na delo in priznanju pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ter odločitve o stroških postopka in v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede razveljavitve sklepa in odločbe tožene stranke o opredelitvi tožnika za trajni presežek in prenehanju delovnega razmerja je pritožbo zavrnilo in v tem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita nasprotje, ko na eni strani ugotavlja, da je tožena stranka postopek reševanja trajno presežnih delavcev v celoti izvedla v skladu s tedaj veljavno pravno ureditvijo, na drugi strani pa ugotavlja nezakonitost zaradi neustrezne ocene tožnikove delovne uspešnosti in pri tem nerealno izhaja iz zahteve po 100 % objektivnosti takšne ocene. Prav tako sodišče ob ugotovitvi, da tožnik ni imel enakih pogojev za delo glede na težjo dostopnost do računalniške opreme spregleda ugotovitev, da je bil v ocenjevalnem obdobju tudi v tem smislu v enakem položaju kot sodelavci. Zaradi teh nasprotij sodišču očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 73/07).

4. Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Res sodišče druge stopnje najprej ugotavlja, da tožniku nadrejeni D. V., ki je ocenjeval uspešnost tožnikovega dela, ni podal nobenih konkretnih pojasnil v zvezi s tožnikovim manj uspešnim delom v primerjavi s sodelavci, v nadaljevanju pa povzema izpoved te priče, da naj bi bili drugi delavci bolj angažirani pri delu in da je imel včasih pripombe na delo tožnika. Hkrati sodišče ugotavlja, da tožnik ni imel enakih pogojev za delo, ker je bil vezan na souporabo računalnika s sodelavcem, ob istočasni ugotovitvi, da je bilo to v času pred ocenjevalnim obdobjem. Vendar se sodišče druge stopnje hkrati strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da pogoji dela za tožnika v sektorju informatike niso bili enaki in se zato strinja z ugotovitvijo, da je bil tožnik nezakonito opredeljen za trajno presežnega delavca. Pri tem sodišče prve stopnje tak zaključek gradi tudi na ugotovitvah, da je bil tožniku tudi kasneje dodeljen le star računalnik z omejenimi možnostmi dela in brez internetne povezave in je bil zato v primerjavi s sodelavci, ki so obdržali delo, omejen pri delu in samoizobraževanju.

8. Glede na navedeno zaključek sodišča, da ocene tožnikove delovne uspešnosti ni bilo mogoče upoštevati v smislu izločilnega kriterija za opredelitev tožnika za trajno presežnega delavca, ker tožnik ni imel enakih pogojev za delo, ni v nasprotju z izvedenimi dokazi. Prav tako zaključek ni v nasprotju z ugotovitvami, da je tožeča stranka sicer pristopila k reševanju presežka delavcev v skladu s takrat veljavno pravno ureditvijo, saj tak pristop sam na sebi še ne zagotavlja realnosti ocene delovne uspešnosti posameznega delavca. Zato v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

9. Ob ugotovitvi sodišča, da je bil tožnik po kriteriju delovne uspešnosti neutemeljeno uvrščen med presežne oziroma nepotrebne delavce, je sodišče utemeljeno presodilo, da sta sporni odločitvi tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožnika nezakoniti, saj pogoji za prenehanje delovnega razmerja v smislu določb enajstega odstavka 35. člena oziroma 12. točke prvega odstavka 100. člena v času sporne uvrstitve tožnika med presežne delavce veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) niso bili podani.

10. Glede na navedeno je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.