Jedro

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj nima pravnega interesa za predlog, v katerem predlaga, da se ugotovi, da je drugi nasprotni udeleženec njegov oče, ker je predlagatelj star več kot štirideset let z lastnim družinskim življenjem. Predlagateljeva pravica do ugotavljanja očetovstva je omejena le s subjektivnim rokom, enako pa velja tudi za izpodbijanje očetovstva.

Ker je drugi nasprotni udeleženec dolžnostno ravnanje iz sklepa prostovoljno izpolnil, niso več izpolnjene predpostavke za denarno kaznovanje, zato se pritožbeno sodišče podrobneje ne opredeljuje glede vsebinskih razlogov iz pritožbe, s katerimi drugi nasprotni udeleženec izpodbija zakonitost sklepa, s tem, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, s katerimi je drugi nasprotni udeleženec dokazoval, da je predlagatelj vložil predlog prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Predlog predlagatelja

1. Predlagatelj je v predlogu, ki ga je vložil 11. 5. 2020, predlagal, da se ugotovi, da prvi nasprotni udeleženec ni oče predlagatelja in da je oče predlagatelja drugi nasprotni udeleženec.

_Odločitev sodišča prve stopnje_

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da niso utemeljeni razlogi, zaradi katerih je drugi nasprotni udeleženec odklonil sodelovanje z izvedencem - Inštitutom za sodno medicino pri Medicinski fakulteti v Ljubljani (I), da je drugi nasprotni udeleženec dolžan sodelovati pri odvzemu vzorca za DNK analizo (II), da bo sodišče drugemu nasprotnemu udeležencu izreklo denarno kazen v znesku 1000,00 EUR, če bo znova neupravičeno odklonil sodelovanje z izvedencem, ki jo bo izvršilo po uradni dolžnosti (III) in da vložitev pravnega sredstva ne zadrži izvršitve sklepa (IV).

_Povzetek pritožbenih razlogov_

3. Drugi nasprotni udeleženec je 23. 4. 2021 vložil vlogo, ki jo je označil kot pritožbo, kot predlog za izločitev sodnika in predlog za prenos krajevne pristojnosti in kot odgovor na vlogo predlagatelja. V vlogi navaja, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je predlog vložil polnoletni predlagatelj, ki nima več pravnega interesa. Najboljše obdobje, ko se posameznik seznani s svojim biološkim izvorom, je obdobje otroštva, ko se pri otroku začne pospešen razvoj lastne identitete. Pravica posameznika, da pozna identiteto svojih matičnih staršev, s tem, da gre v konkretnem primeru za predlagatelja, ki je odrasla oseba z že oblikovano identiteto in družinskim življenjem, ne more pretehtati pravice nasprotnega udeleženca do varovanja trajnosti njegovega obstoječega družinskega razmerja. Z odvzemom krvi ali drugega biološkega materiala primernega za izdelavo analize DNK bi bilo prekomerno poseženo v pravico drugega nasprotnega udeleženca do zasebnosti in dostojanstva. Tehtati je treba pravice predlagatelja, ki ni več otrok, in drugega nasprotnega udeleženca, ker se z analizo posegala v več človekovih pravic drugega nasprotnega udeleženca, ki mu jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije.

4. Predlagatelj je na zaslišanju na vprašanje sodnice, kdaj točno je izvedel, da je drugi nasprotni udeleženec njegov oče, povedal, najprej izmikajoče se in nerazumljivo, nato pa, da je za to dejstvo izvedel konec meseca maja ali junija 2015 od svoje tete, pri čemer je njegova teta, sestra od matere predlagatelja A. A. iz K., umrla leta 2014, kar pomeni, da je predlagatelj predlog vložil prepozno. Drugi nasprotni udeleženec je šele za božič 2020 ob obisku svojih hčera izvedel, da je predlagatelj v maju oziroma juniju 2015 po telefonu poklical hčer B. B. in se ji predstavil kot njen polbrat. Po telefonu se je dogovoril za srečanje, ki sta se ga udeležili hčeri drugega nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je v razgovoru povedal, da je že od svojega desetega leta dalje seznanjen, da naj bi bil sin drugega nasprotnega udeleženca. Hčerama je povedal, da je raziskoval glede družine drugega nasprotnega udeleženca, seznanjen je bil z njegovim premoženjem in glede njegovih družinskih razmer. Na vprašanje B. B., zakaj je vzpostavil stik šele leta 2015, je odgovoril, da se mu je zaradi razveze življenje spremenilo, prej pa mu ni bilo važno, kdo je njegov biološki oče. Zdaj pa želi, zaradi radovednosti, razčistiti glede svoje identitete. Na vprašanje hčere, kaj misli zdaj v zvezi s tem ukreniti, je pojasnil, da nič, ker je vse prepozno. Drugemu nasprotnemu udeležencu hčeri o tem srečanju vse do božiča 2020 nista nič povedali. Dogovorili sta se, da bosta molčali, ker sta se bali reakcije drugega nasprotnega udeleženca in njune matere. Iz navedenega izhaja, da je predlagatelj od desetega leta dalje vedel za okoliščine, ki so odločilne za vložitev tožbe na ugotovitev očetovstva, s tem, da je polnoleten postal leta 1987. Od takrat dalje lahko samostojno opravlja procesna dejanja. Ker predloga ni vložil v zakonu določenem roku, je njegov zahtevek zastaral po preteku petih let od njegove polnoletnosti.

5. Sodišče ni ugotavljalo odločilnih dejstev v zvezi s pravočasnostjo vložitve tožbe iz neznanih in nerazumljivih razlogov. Sodišče ni zaslišalo prič, ki jih je predlagal drugi nasprotni udeleženec v zvezi s pravočasnostjo vložitve predloga. Sodišče bi moralo izvesti dokaze, ki jih je predlagal drugi nasprotni udeleženec ter najprej izdati delno in vmesno sodbo, s katero bi odločalo glede pravočasnosti vložitve tožbe, po pravnomočnosti sodbe pa ustaviti postopek ali nadaljevati s postopkom. S tem je izkazan pristranski odnos sodnice, zato nasprotni udeleženec predlaga njeno izločitev. Predlagatelj je policist, ki sodeluje v kazenskih postopkih na sodišču, zato drugi nasprotni udeleženec predlaga, da se prenese pristojnost sodišča na Okrožno sodišče v Ljubljani.

_Dosedanji potek postopka1_

6. Sodišče prve stopnje je na narokih 21. 9. 2020 in 26. 10. 2020 zaslišalo vse udeležence in mater predlagatelja. S temi dokazi je ugotavljalo dejstva, ki so povezana s pravočasnostjo vložitve predloga in okoliščine povezane z izpodbijanjem in ugotavljanjem očetovstva. Sodišče prve stopnje v zvezi s pravočasnostjo vložitve predloga ni zaslišalo prič, ki sta jih predlagala predlagatelj in drugi nasprotno udeleženec.

7. Sodišče prve stopnje je s sklepom II N 000/2020 z dne 26. 11. 2020 postavilo izvedenca – Inštitut za sodno medicino, kateremu je naložilo, da na podlagi analize krvi vseh udeležencev postopka in po opravljeni metodi DNK izdela izvedensko mnenje, v katerem naj odgovori, kakšna je verjetnost, da je predlagatelj sin prvega nasprotnega udeleženca, in kakšna je verjetnost, da je predlagatelj sin drugega nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je udeležence v sklepu še opozorilo, da so na podlagi 89. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)2 dolžni sodelovati z izvedencem.

8. Drugi nasprotni udeleženec je v vlogi z dne 4. 2. 2021 navajal dejstva, ki naj bi potrjevala, da predlog ni bil vložen v zakonskem roku, v ta namen je predlagal tudi zaslišanje prič, hkrati pa je obvestil sodišče prve stopnje, da je prejel vabilo Inštituta za sodno medicino, da pa se vabilu ne bo odzval, dokler se sodišče prve stopnje ne bo opredelilo do dokazov, ki jih je predlagal v tej vlogi.

9. Predlagatelj je v vlogi z dne 12. 3. 2021 navedel, da je drugi nasprotni udeleženec s svojimi navedbami iz vloge z dne 4. 2. 2021 prekludiran, hkrati pa je predlagal, da sodišče prve stopnje drugega nasprotnega udeleženca denarno kaznuje, ker brez utemeljenega razloga ne želi sodelovati z izvedencem.

10. Sodišče prve stopnje je 7. 4. 2021 izdalo izpodbijani sklep, zoper katerega je drugi nasprotni udeleženec 23. 4. 2021 vložil pritožbo, predlog za izločitev sodnice in predlog za prenos krajevne pristojnosti.

11. S sklepom predsednice sodišča prve stopnje Su 000/2021 z dne 7. 5. 2021 je bil predlog za izločitev sodnice zavrnjen.

12. Sodišče prve stopnje je 27. 5. 2021 prejelo izvedensko mnenje, iz katerega izhaja, je bil odvzem bioloških vzorcev krvi iz prsta in brisa sluznice izveden pri vseh udeležencih, ugotovljeno je bilo tudi, kakšna je verjetnost, da je drugi nasprotni udeleženec oče predlagatelja.

13. S sklepom Vrhovnega sodišča I R 00/2021 z dne 16. 6. 2021 je bil zavrnjen predlog drugega nasprotnega udeleženca za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. 14. Pritožbeno sodišče je prejelo zadevo v obravnavanje 27. 8. 2021. _O (ne)utemeljenosti pritožbe_

15. Pritožba ni utemeljena.

16. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da predlagatelj nima pravnega interesa za predlog, v katerem predlaga, da se ugotovitvi, da je drugi nasprotni udeleženec njegov oče, ker je predlagatelj star več kot štirideset let z lastnim družinskim življenjem, ker je najboljše obdobje, da se posameznik seznani s svojim biološkim izvorom obdobje otroštva in da na ta način predlagatelj nedopustno posega v obstoječe družinsko življenje in zasebnost drugega nasprotnega udeleženca ter s tem v njegove ustavne pravice. Predlagateljeva pravica do ugotavljanja očetovstva je omejena le s subjektivnim rokom,3 enako pa velja tudi za izpodbijanje očetovstva.4

17. Pri presoji utemeljenosti pritožbe je pritožbeno sodišče upoštevalo dve odločilni okoliščini in obe sta bistveni. Prva je vsebina oziroma namen, zaradi katerega je bil sklep izdan. S sklepom je bila drugemu nasprotnemu udeležencu naložena obveznost, da sodeluje z izvedencem, ker ga bo v nasprotnem primeru sodišče prve stopnje denarno kaznovalo. Druga pomembna okoliščina pa je dejstvo, da je drugi nasprotni udeleženec obveznost iz sklepa izpolnil. Ker je drugi nasprotni udeleženec dolžnostno ravnanje iz sklepa prostovoljno izpolnil, niso več izpolnjene predpostavke za denarno kaznovanje, zato se pritožbeno sodišče podrobneje ne opredeljuje glede vsebinskih razlogov iz pritožbe, s katerimi drugi nasprotni udeleženec izpodbija zakonitost sklepa, s tem, ko navaja, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, s katerimi je drugi nasprotni udeleženec dokazoval, da je predlagatelj vložil predlog prepozno.

18. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je v sodni praksi enotno stališče, da načeloma velja, da mora sodišče izvesti vse predlagane dokaze. Če je glavni dokaz uspel, bo dokaznemu predlogu za nasprotni dokaz sodišče moralo ugoditi.5 V skladu z ustaljeno sodno prakso lahko sodišče zavrne izvedbo dokaza le, če je ta nepotreben, ker je dejstvo že dokazano (ne pa tudi obratno - če je glavni dokaz uspel, bo dokaznemu predlogu za nasprotni dokaz moralo ugoditi), če je nerelevanten, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazoval, ni pravno odločilno, ker je neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, ali če je prepozen, pavšalen ali nesubstanciran. Če sodišče ne izvede (pravočasnega) substanciranega dokaznega predloga, s katerim želi udeleženec dokazati pravno pomembno dejstvo, zagreši absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

19. Sodišče mora v postopku upoštevati načelo smotrnosti, ko odloča, katere dokaze bo izvedlo in v kakšnem vrstnem redu. Glede na okoliščine konkretnega primera je bilo to načelo spoštovano, če je sodišče prve stopnje pred izvedbo dokaza z izvedencem, potem ko je izvedlo vse relevantne dokaze, s stopnjo prepričanja ugotovilo, da je predlagatelj vložil predlog v petih letih od dneva, ko je izvedel za okoliščine, ki so odločilne za vložitev predloga, s tem, da ta rok ne teče preden otrok po Zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ne more samostojno opravljati procesnih dejanj. Te okoliščine bi bile lahko relevantne pri oceni pravilnosti odločitve iz izpodbijanega sklepa, če drugi nasprotni udeleženec obveznosti ne bi prostovoljno izpolnil. 20. Ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin primera pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. prvega odstavka 365. člena ZPP v zvezi s 43. členom ZNP-1).

1 Pritožbeno sodišče podrobneje povzema dosedanji potek postopka, ker so te okoliščine odločilno vplivale na odločitev pritožbenega sodišča. 2 Ki določa: "Udeleženci so dolžni sodelovati z izvedencem, ki ga imenuje sodišče, zlasti pri potrebnem pridobivanju vzorcev tkiva, telesnih tekočin in vzorcev krvi. Sodišče udeleženca opozori na dolžnost sodelovanja, možnost odklonitve sodelovanja in posledice, če ne ravna po sklepu sodišča (prvi odstavek 89. člena ZNP-1). Udeleženec lahko odkloni sodelovanje, če bi bilo to povezano z resno ali trajno nevarnostjo za njegovo življenje ali zdravje. Če so razlogi za odklonitev sodelovanja utemeljeni, sodišče določi način preiskave očetovstva, ki ni povezan z navedeno nevarnostjo, sicer pa njegovo odklonitev sodelovanja zavrne (drugi odstavek 89. člena ZNP-1). Če se tisti, ki je po sklepu sodišča dolžan sodelovati, neupravičeno ne ravna po sklepu sodišča, ga sme sodišče denarno kaznovati do 1.300,00 EUR. Če oseba kljub izrečeni denarni kazni neupravičeno ne ravna po sklepu sodišča, sodišče za pridobitev vzorcev tkiva z metodami, pri katerih ni kršena telesna integriteta, določi prisilno privedbo in preiskavo. Prisilno privedbo izvede policija. Stroške privedbe in preiskave plača oseba, ki je kršila dolžnost sodelovanja." 3 122. člen Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) določa: Otrok, ki ni rojen v zakonski zvezi ali v 300 dneh o prenehanju zakonske zveze, če je ta prenehala s smrtjo moža otrokove matere, ali otrok, za katerega je bilo očetovstvo izpodbito, lahko vloži tožbo za ugotovitev očetovstva najpozneje v petih letih od dneva, ko je izvedel za okoliščine, ki so odločilne za vložitev tožbe. Petletni rok za tožbo, ki jo vloži otrok, ne sme začeti teči preden otrok po zakonu, ki ureja pravdni postopek, ne more samostojno opravljati procesnih dejanj. 4 Glej 130. člen DZ. 5 Jan Zobec: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list in GV Založba, letnik 2006, stran 358.