Jedro

Če ima toženka nekoliko višje dohodke od tožnika, sta njena delo in vzgojna skrb lahko kompenzirana z njenimi večjimi dohodki. V tem primeru se preživninska obveznost deli na enaka dela.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe prve stopnje spremeni tako, da mora tožnik od 1.10.1993 dalje plačevati za preživljanje svoje hčerke K. B. mesečno po 15.000,00 SIT na roke njene matere A. M. B. in sicer do pravnomočnosti dospele obroke v 15 dneh, v naprej dospevajoče pa do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude tudi z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dospelosti posameznega obroka do plačila.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank, njuno mladoletno hči K. dodelilo v vzgojo in varstvo toženki, tožnika pa zavezalo, da mora za njeno (otrokovo) preživljanje od 1.10.1993 prispevati mesečno po 20.000,00 SIT.

Zoper odločbo o preživnini se iz vseh razlogov pritožuje tožnik in predlaga spremembo, podrejeno pa razveljavitev. Zatrjuje, da je glede na v denarju izraženo višino otrokovih potreb preživnina v znesku 20.000,00 SIT mesečno previsoka. Upoštevaje toženkin višji dohodek bi bile že ob njenem enakem ali ob malo manjšem prispevku, kot ga predlaga tožnik, v celoti pokrite otrokove potrebe. Sodišče je precenilo toženkin prispevek, ki naj bi ga imela z nego, varstvom in vzgojo mladoletne hčerke. Hči je stara 14 let in za svojo nego in varstvo skrbi že sama. Po drugi strani pa ima tožnik poleg pravnih tudi očetovske obveznosti. Te je vseskozi vestno izpolnjeval, pa tudi v prihodnje bo ohranil stike z otrokom, ga vzgajal in mu nudil pomoč.

Pritožba je utemeljena.

Tožnikov preživninski prispevek je glede na otrokove potrebe ter preživninske možnosti strank res previsok. V denarju izražene otrokove potrebe in razmerje med dohodki strank (toženka ima tudi ob minimalnem tožnikovem dodatnem zaslužku, ki ga prejema kot nagrado za delo v klubu, nekokliko višje dohodke) namreč ne opravičujejo take porazdelitve preživninske obveznosti, da nosi tožnik 2/3 otrokovega preživljanja. Pri določanju preživnine se sicer res upošteva tudi delo in vzgojna skrb tistega od staršev, pri katerem otrok živi.

Vendar sta v konkretnem primeru nekoliko večja toženkina delo in vzgojna skrb kompenzirana z njenimi večjimi dohodki (v času od januarja do avgusta 1993 je v povprečju zaslužila 86.524,70 SIT mesečno, tožnik pa v istem obdobju 72.795,75 SIT mesečno ter simbolično nagrado za delo v klubu - ta je v lanskem letu znašala za celo leto skupaj 26.000,00 SIT), razen tega pa, kot utemeljeno opozarja pritožnik, hčerka pravdnih strank glede na svojo starost (14 let) v marsičem tudi že sama skrbi zase. Glede na to je dolžan tožnik nositi (le) polovico otrokovih preživninskih potreb, kar pomeni, da znaša mesečna preživnina 15.000,00 SIT. Ker je torej sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo (79. člen ZZZDR), je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe spremenilo tako, a je določilo preživnino v znesku 15.000,00 SIT mesečno (4. tč. 373. člena ZPP).