9. 10. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložil A. A. iz Ž. v Z. Z., ki ga zastopa B. B., odvetnik v V., na seji senata dne 15. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 66/2005 z dne 2. 2. 2005 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 194/2002 z dne 10. 1. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklepa, s katerima je bilo na podlagi prvega odstavka 68. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju ZKP)[1] odločeno, da se izbranemu zagovorniku ne dovoli zagovarjanje pritožnika, ker je v isti zadevi zagovarjal drugega, sedaj že pokojnega (so)obdolženca.

2.V ustavni pritožbi pritožnik izraža nestrinjanje z izpodbijanima odločitvama. Zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter kršitve pravnih jamstev iz 29. člena Ustave, zlasti pravice do svobodne izbire zagovornika iz druge alineje 29. člena Ustave. Navaja, da ne oporeka vsebini prvega odstavka 68. člena ZKP in da pozna tako sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 17/98 z dne 5. 2. 1998 kot tudi sklep Ustavnega sodišča št. U-I-345/98 z dne 19. 11. 1998 (OdlUS VII, 208). Pritožnik meni, da je bilo dejansko stanje v prej navedenih odločitvah drugačno kot v njegovem primeru. Navaja, da je njegov zagovornik le pasivno sodeloval pri enem preiskovalnem dejanju v fazi preiskave in da zato ni mogoče trditi, da bi bilo zagovarjanje pritožnika po izbranem zagovorniku v škodo pokojnega obdolženca. Odločitev sodišč, da ne dovolijo, da bi pritožnika zastopal izbrani zagovornik, naj bi bila nerazumna, kršitev pravice do svobodne izbire zagovornika iz druge alineje 29. člena Ustave pa očitna. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa razveljavi.

3.Navedbe pritožnika, s katerimi izraža svoje nestrinjanje z izpodbijano odločitvijo in svoje razumevanje zadeve, po vsebini pomenijo le ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava.

4.Glede očitkov, da je odločitev nerazumna in da mu je bila z odločitvijo sodišč, po kateri se izbranemu odvetniku ne dovoli zagovarjanje pritožnika, kršena pravica do svobodne izbire zagovornika iz druge alineje 29. člena Ustave, je treba upoštevati, da se lahko po prvem odstavku 51. člena ZUstS ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Iz pritožbe z dne 14. 1. 2005, ki je bila vložena zoper izpodbijani sklep Okrožnega sodišča v Mariboru št. K 194/2002 z dne 10. 1. 2005, je razvidno, da pritožnik očitanih kršitev v sodnem postopku ni uveljavljal, kar pomeni, da materialno ni izčrpal pravnih sredstev. Zato teh kršitev ne more uveljavljati v postopku z ustavno pritožbo.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo. Pri tem se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo, ali so za odločanje podane procesne predpostavke.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer

[1]Prvi odstavek 68. člena ZKP se glasi: "V isti kazenski zadevi zagovornik ne more zagovarjati dveh ali več obdolžencev."