- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
Up-140/99
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
25. 4. 2002
S K L E P
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. aprila 2002
sklenilo:
Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Cp 534/98 z dne 4. 2. 1999 se ne sprejme.
Obrazložitev
1.Višje sodišče v Kopru je zavrnilo pritožbo pritožnika (v pravdi toženca) v sporu zaradi motenja posesti. Zoper izpodbijani sklep vlaga pritožnik ustavno pritožbo, ker naj bi mu bile kršene pravice iz 2., 14., 15., 21., 22., 23., 25., 26. in 34. člena Ustave. Zatrjevane kršitve ustavnih določb naj bi se nanašale na to, da pritožnik ni bil pasivno legitimiran v pravdi, ker naj bi motenja posesti ne izvršil pritožnik, temveč njegova žena.
2.Odločitev, ali je podana pasivna legitimacija pritožnika, je v pristojnosti rednega sodišča, morebitna nepravilna odločitev v zvezi s tem pa bi pomenila zgolj kršitev zakona, ne pa tudi kršitev ustavnih pravic. Za ugotavljanje kršitev zakona, če pri tem ne gre obenem tudi za kršitev katere od ustavnih pravic, pa Ustavno sodišče ni pristojno. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijani sklep preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
3.Pritožniku je bila v postopku dana možnost, da se brani in izjavi o vseh dejstvih, obe sodišči pa sta natančno obrazložili, zakaj je pritožnik pasivno legitimiran in pri tem tudi ni odstopilo od ustaljene sodne prakse. Pritožnik zgolj s pavšalnimi navedbami ni izkazal, v čem naj bi bile v postopku kršene navedene človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Ustavno sodišče samo pa zatrjevanih kršitev ustavnih pravic v izpodbijanem sklepu ni našlo. Zgolj dejstvo, da pritožnik v postopku ni uspel, ne more pomeniti kršitve ustavnih pravic, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.
4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Lojze Ude ter člana Franc Testen in dr. Dragica Wedam-Lukić.
Predsednik senata dr. Lojze Ude