Jedro

Tožnik v sporu o glavni stvari vtožuje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in odškodnino iz naslova nematerialne škode zaradi zatrjevanih duševnih bolečin, ki naj bi jih utrpel, ker se je zaradi nezalepljene kuverte z njegovimi osebnimi podatki seznanila tretja oseba. Glede na 71. člen ZDSS-1 se sodne take ne plačujejo le v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter socialnega varstva. To ne velja za socialne spore premoženjske narave, med katere je potrebno uvrstiti odškodninsko terjatev v predmetni zadevi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodno odločbo, in sicer s sodbo in sklepom opr. št. VIII Ps 3203/2012 z dne 21. 3. 2014 med drugim razsojalo o tožnikovem zahteveku, da mu tožena stranka izplača denarno nadomestilo za čas nezmožnosti za delo po odločbah št. ... in št. ..., in sicer razliko med koledarskimi in delovnimi dnevi. Po temelju je zavrnjen tudi odškodninski zahtevek iz naslova negmotne škode v višini 2.000,00 EUR.

Ker je tožnik zoper navedeno sodbo in sklep vložil pritožbo, je bil v zvezi z odškodninsko terjatvijo pozvan, da plača sodno tako v znesku 49,50 EUR po tar. št. 2111 Zakona o sodnih taksah in enak znesek po tar. št. 2121 ZST-1 za postopek o pritožbi, saj se bo v nasprotnem primeru glede na 105.a člen ZPP štelo, da je pritožba v tem delu umaknjena. Na ugovor tožnika z dne 16. 11. 2014 zoper plačilni nalog z dne 5. 11. 2014 je izdan zavrnilni sklep, ki je predmet tega pritožbenega postopka.

Tožnik namreč izpodbija sklep opr. št. VIII Ps 32013/2012 z dne 28. 11. 2014 o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog, smiselno zaradi procesnih kršitev in nepravilne uporabe materialnega prava.

Prvostopenjskemu sodišču očita, da je sodbo iz spora o glavni stvari izdalo brez glavne obravnave, da ni pravilno vodilo postopka, saj je celo zahteval izločitev predsednice senata. Hkrati navaja, da odškodninska terjatev po višini ni bila opredeljena. Sklicuje se tudi na zadevo opr. št. VIII Ps 3249/2012, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno o odškodninskem zahtevku.

Pritožbenemu sodišču predlaga, da odloči o odrejenem plačilu sodne takse.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog. Sklep je izdan ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo niti do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnost. Utemeljen je z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbene navedbe potrebno dodati le še naslednje.

Iz listinske dokumentacije v sodnem spisu nedvomno izhaja, da tožnik v sporu o glavni stvari vtožuje tako pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, kot tudi odškodnino iz naslova nematerialne škode zaradi zatrjevanih duševnih bolečin, ki naj bi jih utrpel, ker se je zaradi ne-zalepljene kuverte, z njegovimi osebnimi podatki seznanila tretja oseba. Ob slednjem predmetu spora pa seveda obstaja taksna zavezanost. Glede na 71. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih se sodne take ne plačujejo le v sodno socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj ter socialnega varstva. V tovrstnih sporih tožniki niso taksni zavezanci.

To seveda ne velja za socialne spore premoženjske narave, med katere je potrebno uvrstiti tudi odškodninsko terjatev v predmetni zadevi. Po taksni tarifi 2111 Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZST-1) je zato glede na vrednost tega spornega predmeta, zakonito odmerjenih 49,50 EUR za postopek pred sodiščem prve stopnje, po taksni tarifi 2121 pa enak znesek tudi za postopek s pritožbo zoper prvostopenjsko sodno odločbo. To pa pomeni, da je z izpodbijanim sklepom tožnikov ugovor zoper plačilni nalog, zakonito zavrnjen.

Uveljavljano redno pravno sredstvo ni utemeljeno. Pritožbene navedbe niso odločilne, ali pa so sicer pravno popolnoma irelevantne. Trditve pritožnika, da naj bi bila sodba o glavni stvari izdana brez glavne obravnave je protispisno, saj iz zapisnika z naroka o glavni obravnavi (list. št. 30 sodnega spisa) izhaja ravno nasprotno. Protispisne so nadalje tudi pritožbene navedbe, da naj po višini odškodninski tožbeni zahtevek sploh nebi bil postavljen. Iz tožnikove pripravljalne vloge z dne 28. 2. 2014 (list. št. 29 sodnega spisa) in obravnavnega zapisnika namreč določno izhaja, da za zatrjevane duševne bolečine vtožuje 2.000,00 EUR odškodnine.

Drugačne odločitve od izpodbijane nenazadnje ne pogojuje niti dejstvo, da je bila istovrstna terjatev dejansko vtoževana že v zadevi opr. št. VIII Ps 3249/2012 in sodbo z dne 15. 3. 2013, potrjeno s sodbo in sklepom opr. št. Psp 350/2013 z dne 14. 11. 2013, pravnomočno zavrnjena.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo na temelju 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.