Izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju je (lahko) podana tudi, če storilcu odločbe o prekršku ni bilo mogoče izdati in vročiti na kraju storitve prekrška oziroma, če ni bilo mogoče pridobiti njegove izjave o prekršku, pri čemer navedena pogoja predpostavljata ugotovljeno identiteto storilca.
Za odločanje v zadevi je pristojno Okrajno sodišče v Celju.
1.Okrajno sodišče v Celju je v obravnavanje prejelo obdolžilni predlog, ki ga je zoper A. A. vložil prekrškovni organ Policijska postaja Ormož številka z dne 5. 8. 2026, zaradi prekrška po 5. točki šestega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP).
2.Okrajno sodišče na Ptuju se je ob sklicevanju na določbo sedmega odstavka 214. člena Zakona o prekrških (ZP-1) izreklo za krajevno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Celju kot izključno krajevno pristojnemu sodišču.
3.Okrajno sodišče v Celju je po prejemu spisa pri Vrhovnemu sodišču sprožilo spor o pristojnosti. Predlog utemeljuje s stališčem, da je bil storilec prekrška v policijskem postopku identificiran in torej znan, zato v tem primeru pravilo o izključni pristojnosti Okrajnega sodišča v Celju po sedmem odstavku 214. člena ZP-1 ni uporabljiv, ampak se uporabljajo splošne določbe o določitvi krajevne pristojnosti po kraju storitve prekrška (77. člen ZP-1). Glede na območje, kjer je bil prekršek storjen, je po stališču Okrajnega sodišča v Celju krajevno pristojno Okrajno sodišče na Ptuju.
4.Po določbi prvega odstavka 83. člena Zakona o prekrških (ZP-1) o sporu o pristojnosti med okrajnimi sodišči odloča skupno neposredno višje sodišče. Ker gre v konkretnem primeru za spor o pristojnosti med okrajnima sodišči z območij dveh različnih višjih sodišč, o sporu o pristojnosti odloča Vrhovno sodišče.
5.Izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju je po sedmem odstavku 214. člena ZP-1 vezana na pogoje iz 48.b člena ZP-1. Ta pa je vzpostavljena, če je bil prekršek storjen z motornim vozilom, ki je registrirano v drugi državi članici EU, če je podan eden od alternativnih pogojev, ti so: (i) da ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec prekrška, (ii) ni mogoče pridobiti njegovo izjavo o prekršku, ali (iii), da odločbe o prekršku storilcu ni bilo mogoče izdati in vročiti na kraju storitve prekrška, ter pogoj, da storilec prekrška nima stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju Republike Slovenije.
6.Okrajno sodišče v Celju meni, da v obravnavani zadevi ni pristojno, ker je bil storilec prekrška na kraju identificiran, torej znan, saj je bil na kraju prekrška ustavljen, kjer mu je bil izdan in vročen plačilni nalog, ki je bil sicer kasneje odpravljen (na podlagi določbe 171. člena ZP-1). Vendar pa je glede na izpostavljene pogoje iz 48.b člena ZP-1 takšno stališče napačno. Zgolj zato, ker je storilec prekrška znan, namreč ne pomeni, da ta okoliščina napotuje na uporabo splošne pristojnosti po kraju storitve prekrška. Izključna krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju je ob izpolnitvi drugih dveh kumulativno zahtevanih pogojev (lahko) podana tudi, če storilcu odločbe o prekršku ni bilo mogoče izdati in vročiti na kraju storitve prekrška oziroma, če ni bilo mogoče pridobiti njegove izjave o prekršku, pri čemer navedena pogoja predpostavljata ugotovljeno identiteto storilca. Kot pravilno ugotovi Okrajno sodišče v Celju, je bil plačilni nalog odpravljen, kar predstavlja pravno oviro za pridobitev storilčeve izjave po določbi 48.c člena ZP-1. V obravnavanem primeru zato pravilo splošne krajevne pristojnosti ni uporabljivo, temveč je podana izključna pristojnost sodišča iz sedmega odstavka 214. člena ZP-1.
7.Glede na obrazloženo je Vrhovno sodišče odločilo, da je za odločanje v tej zadevi krajevno pristojno Okrajno sodišče v Celju.