Jedro

Predlagatelj obnove v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni stranka z nasprotnim interesom v smislu določb ZUP, zato ni potrebno njegovo soglasje k spremembi zahtevka tekom obnovljenega postopka po drugem odstavku 270. člena ZUP.

Okoliščina, ali je gradnja že izvršena ali ne, ne vpliva na odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-74/2008-9-BM z dne 31. 8. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 336,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Ministrstvo za okolje in prostor je z izpodbijano 1. točko uvodoma navedene odločbe odpravilo odločbo Upravne enote Škofja Loka, št. 351-302/2007 z dne 23. 3. 2011 in jo nadomestilo z odločbo, s katero je odločilo, da se gradbeno dovoljenje Upravne enote Škofja Loka, št. 351-102/2007 z dne 4. 6. 2007 razveljavi, zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za dograditev zbirnega centra s sortirnico odpadkov na parc. št. 158/2, 159, 160 in 161, vse k.o. ... pa zavrne. Z 2. točko izreka izpodbijane odločbe je delno ugodilo zahtevku A.A.(prizadete stranke v tem upravnem sporu) za povračilo pritožbenih stroškov, in sicer v višini 251,89 EUR, ki ji jih je tožnica dolžna plačati v roku 15 dni od prejema te odločbe, da ne bo izvršbe.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bila odločba prvostopenjskega upravnega organa izdana v ponovnem postopku, in sicer gre za obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem št. 351-102/2007 z dne 4. 6. 2007, s katerim je bila tožnici dovoljena dograditev zbirnega centra s sortirnico odpadkov na parcelah št. 158/2, 159, 160 in 161, vse k.o. ... Po presoji drugostopenjskega organa je potrebno okoliščini, ugotovljeni v obnovljenem postopku, da je gradnja po gradbenem dovoljenju z dne 4. 6. 2007 zaključena in da se del gradnje nahaja znotraj parcele št. 153/1 k.o. ..., upoštevati ne glede na to, da je tožnica dopolnila projektno dokumentacijo in da iz nje izhaja, da je predvidena gradnja na južni strani odmaknjena od parcelnih meja 0,70 m in se s tem ne posega na zemljišče prizadete stranke. Pri tem se sklicuje na neskladnost projektne dokumentacije s stanjem v naravi, ki je tudi razlog, da toženka podatkov iz dopolnitve projektne dokumentacije ni upoštevala. Upravni organ mora v obnovljenem postopku upoštevati dejansko in pravno stanje, ki je veljalo v času izdaje odločbe, ki je predmet obnove. Tožnica za tisti del gradnje, ki se razteza na parcelah št. 153/1 k.o. ..., evidentno ne izkazuje pravice graditi, kar je eden izmed pogojev po 66. členu ZGO-1, ki ga je dolžan upravni organ v obnovljenem postopku obravnavanega gradbenega dovoljenja ponovno preveriti. To je razlog, da je bilo potrebno izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpraviti, gradbeno dovoljenje Upravne enote Škofja Loka z dne 4. 6. 2007 razveljaviti, zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za dograditev zbirnega centra s sortirnico odpadkov na parcelah 158/2, 159, 160 in 161, vse k.o. ... pa zavrniti. Razveljavitev gradbenega dovoljenja je narekovala ugotovitev, da je gradnja po njem že izvršena. Glede na navedeno se v ostale pogoje izdanega gradbenega dovoljenja z dne 4. 6. 2007 drugostopenjski organ ni več spuščal. Tožnica vlaga tožbo zoper odločbo drugostopenjskega upravnega organa ter predlaga, da jo sodišče v celoti odpravi in pritožbo prizadete stranke zoper odločbo prvostopenjskega organa zavrne, oziroma podrejeno, da zadevo vrne drugostopenjskemu organu v ponovni postopek, v obeh primerih pa toženki naloži, da je dolžna tožnici plačati priglašene stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe, do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

Meni, da je prvostopenjski upravni organ pravilno ugotovil, da ima tožnica v času izdaje odločbe v skladu z v septembru 2010 izdelano dopolnitvijo projektne dokumentacije pravico graditi na nepremičninah parc. št. 158/2, 159, 160 in 161, vse k.o. ... Projektant je pri izdelavi sprememb projektne dokumentacije v celoti upošteval novo mejno stanje, predložil nov geodetski načrt s certifikatom in nameravane posege umestil v prostor glede na meje, ki so bile ugotovljene v sodnem postopku. Iz projektne dokumentacije pa tudi izhaja, da je predvidena ograja na južni strani odmaknjena od parcelnih meja 0,70 m, kar dokazuje, da predvideni objekt ne posega na zemljišča prizadete stranke.

V celoti zavrača stališče toženke, da naj bi upravni organ v obnovljenem postopku upošteval dejansko in pravno stanje, kot je veljalo v času izdaje odločbe, ki je predmet obnove. Po mnenju tožnice mora upravni organ, upoštevajoč projektno dokumentacijo, ki jo je zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložil investitor, ugotoviti, ali je predvideni projekt, ki ga namerava zgraditi investitor, skladen z vsemi zahtevami ZGO-1. Ob ugotovitvi, da so pogoji izpolnjeni, mora investitorju izdati gradbeno dovoljenje, pri tem pa niti ZGO-1, niti katerikoli drugi zakon ne določajo, da bi bilo potrebno v primeru, da je objekt že zgrajen, odločiti kakorkoli drugače oziroma da bi bilo potrebno upoštevati dejansko stanje zgrajenega objekta v naravi.

Prav izdaja novega gradbenega dovoljenja, skladnega s spremenjeno projektno dokumentacijo, po prepričanju tožnice omogoča sanacijo stanja. Brez izdaje gradbenega dovoljenja tožnica namreč ne more in ne sme zgraditi sedaj sporne ograje na način, da bi bila ta odmaknjena 0,70 m od sedaj sodno urejene meje s parc. št. 153/1 in 154/1, obe k.o. ..., s čemer je tožnici onemogočena sanacija sedanjega stanja, ko del sporne ograje posega tudi na nepremičnino prizadete stranke. Spregledati pa ne gre niti dejstva, da Uredba o odlaganju odpadkov na odlagališčih v drugem odstavku 37. člena določa, da mora biti območje odlagališča ograjeno z najmanj dva metra visoko ograjo, razen če je z naravno razmejitvijo zavarovano tako, da je onemogočen dostop za ljudi in živali, navedeno določbo pa bi tožnico z odstranitvijo ograje v spornem delu brez dvoma kršila.

Tožnica je torej prepričana, da je potrebno izvršiti sanacijo zgrajenega objekta sortirnice odpadkov na način, da bo ograja sortirnice tudi v spornem delu postavljena na zemljišču v lasti tožnice, nato pa bo tožnica ograjo v spornem delu z nepremičnine prizadete stranke v celoti odstranila (pri čemer za odstranitev ograje kot enostavnega objekta skladno z določbo 3.a člena ZGO-1 pridobitev gradbenega dovoljenja ne bo potrebna). Tožnica je z nesprejemanjem dopolnjene projektne dokumentacije oziroma s sprejetjem stališča, da ni mogoče upoštevati podatkov iz dopolnjene projektne dokumentacije, nepravilno in nepopolno ugotovila dejansko stanje, nato pa posledično s sprejetjem zaključka, da tožnica za del gradnje, ki se razteza na parcelo št. 153 k.o. ..., ne izkazuje pravice graditi, tudi nepravilno uporabila določbe 66. člena ZGO-1. Toženka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da v tožbi ni pravno relevantnih dejstev, ki bi bili osnova tožbenemu zahtevku. Strinja se z odločitvijo toženke. Dejstvo je, da je tožnica že v letu 2007 zgradila sortirnico odpadkov, ki so delno na njenih parcelah. Za zgrajen objekt pa sprememba gradbenega dovoljenja ni možna po 73.členu ZGO-1. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da gre v zadevi za postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ki je bil obnovljen v obsegu, da se ga kot stranska udeleženka udeleži prizadeta stranka, ker ji kot lastnici sosednje parcele ni bila dana možnost udeležbe v postopku (9. točka 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju ZUP). Po tem, ko je bila meja med parcelama v lasti prizadete stranke št. 153/1 in 154/1 in sosednjo parcelo št. 159, vse k.o. ..., sodno urejena, je toženka svojo prvotno zahtevo dopolnila z dopolnitvijo projektne dokumentacije s septembra 2010, katere predmet je spremenjen obseg gradnje zaradi spremembe katastrskih mej.

Po prvem odstavku 270. člena ZUP izda pristojni organ odločbo o zadevi na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem postopku in v obnovljenem postopku. Po drugem odstavku tega člena pa lahko stranka, kateri je bila izdana odločba in zoper katero se vodi obnova postopka, svoj zahtevek tudi spremeni, v soglasju s stranko z nasprotnim zahtevkom.

Upravno sodna praksa se je že večkrat postavila na stališče, da predlagatelj obnove v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni stranka z nasprotnim interesom v smislu določb ZUP, zato ni potrebno njegovo soglasje k spremembi zahtevka tekom obnovljenega postopka po drugem odstavku 270. člena ZUP. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja investitor namreč ne uveljavlja svojega zahtevka nasproti drugi stranki. Tako tudi Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 963/2006 z dne 27. 11. 2008. Glede na navedeno bi lahko tožnica v predmetnem postopku spremenila svoj zahtevek brez soglasja prizadete stranke.

V stvareh, kot je obravnavana (izdaja gradbenega dovoljenja), sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana (128. člen ZUP), pri čemer je organ vezan tudi na zahtevo v materialnem smislu. To pomeni, da je organ vezan tudi na določen predlog stranke ali zahtevek o tem, kako naj upravni organ odloči v upravni zadevi, kar pomeni, da je vezan tudi na spremenjeno zahtevo, v kolikor je ta dopustna iz formalnih razlogov (133. člen ZUP) in ni v njegovi pristojnosti, da odloča, ali bo spremembo zahteve upošteval, ali ne, če je le ta dopustna.

Kot rečeno, je tožnica svojo prvotno zahtevo dopolnila s projektno dokumentacijo s septembra 2010, katere predmet je spremenjen obseg gradnje zaradi spremembe katastrskih mej. Toženka te dopolnitve ni upoštevala in se je pri tem sklicevala na neskladje stanja, ki izhaja iz projekta, s stanjem v naravi, pri čemer pa se ni opredelila niti do tega, ali pomeni ta dopolnitev spremembo prvotne zahteve, ki je kot rečeno, dopustna, ali ne. Izpodbijane odločbe zato v tem delu, ki pa je za odločitev bistven, saj je od tega odvisno, kaj sploh je predmet odločanja, ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). V ponovnem postopku se bo zato morala toženka določno opredeliti, ali pomeni dopolnitev projektne dokumentacije s septembra 2010 spremembo prvotne zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali ne. V kolikor bo ugotovila, da gre za dovoljeno spremembo zahteve, pa bo morala tako zahtevo obravnavati. Neskladje stanja, ki izhaja iz projekta, s stanjem v naravi, pa kot rečeno ne more biti razlog za to, da upravni organ spremembe zahteve ne upošteva.

Po prvi alineji 36. člena ZGO-1 mora investitor zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti med drugim tudi dokaz, da ima pravico graditi na določenem zemljišču. Iz 66. člena ZGO-1 izhaja, da so predmet odločanja v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja izključno dela, ki izhajajo iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga mora investitor priložiti zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja (druga alineja 36. člena ZGO-1) in ne morebiti dela, ki so dejansko izvršena v naravi. Katero je tisto zemljišče, za katerega mora investitor izkazati pravico graditi, torej izhaja iz tega projekta in ne iz dejanskega stanja v naravi. Če je bil projekt spremenjen, mora biti izkazana pravica graditi za zemljišče, ki je predmet spremenjenega projekta. Zato okoliščina, ali je gradnja že izvršena ali ne, ne vpliva na odločanje o izdaji gradbenega dovoljenja. Ker pa je gradnja v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem predmet inšpekcijskih postopkov, je v interesu investitorja, ki je objekt že zgradil, da stanje iz projekta ustreza stanju v naravi, saj bo le na takšen način dosegel namen, ki ga hoče doseči z izdajo gradbenega dovoljenja, to je legalizacijo objekta.

Če bo toženka v ponovnem postopku ugotovila, da je tožnica z dopolnitvijo projektne dokumentacije svoj prvotni zahtevek spremenila in da ni zakonitih razlogov, da take spremembe ne bi dopustila, bo ob presoji izkazanosti tožničine pravice graditi zato morala upoštevati zgolj stanje, ki izhaja iz dopolnjene projektne dokumentacije in ne stanja, ki izhaja iz narave.

Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker glede na navedeno predlagana dejstva in dokazi strank niso pomembni za odločitev, je sodišče v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločalo na seji.

Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07; v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, se ji priznajo stroški v zahtevani višini 336,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ).