Jedro

Sedmi odstavek tar. št. 8 Notarske tarife, na katerega se je oprlo sodišče, izrecno določa, da če notar v skladu z devetim odstavkom 64. člena zakona upošteva vsebino listine, znaša pristojbina za overitev podpisa iz prvega in drugega odstavka te tarifne številke dodatno 16 EUR. Navedena določba torej ureja le zvišanje osnovne pristojbine, do katere je notar upravičen ob overitvi podpisa, kar pomeni, da ne gre za samostojno storitev, ki bi jo bilo mogoče obračunati in priznati samostojno, brez pripadajoče overitve podpisa.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sodba:

-v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tudi zahtevek za plačilo 995,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2023 dalje,

-v izpodbijani IV. točki izreka pa spremeni tako, da se znesek stroškov 217,37 EUR nadomesti z zneskom 689,84 EUR.

II.Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 336,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje umik tožbe za plačilo zneska 19,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2023 dalje vzelo na znanje in postopek v tem delu ustavilo (I. točka izreka). Razsodilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 995,52 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2023 dalje (II. točka izreka), zahtevek tožeče stranke za plačilo 2.551,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2023 dalje pa je zavrnilo (III. točka izreka). Sklenilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki v roku 15 dni povrniti 217,37 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno plačilo dalje (IV. točka izreka).

2.Zoper II. in IV. točko izreka sodbe in sklepa se pravočasno pritožuje toženec, ki uveljavlja bistvene kršitve določb postopka, zlasti prekoračitev zahtevka, kršitev razpravnega načela ter napačno uporabo materialnega prava. Navaja, da je sodišče, čeprav tožnica tega ni zahtevala, in brez ustrezne trditvene podlage, odločalo o njeni pravici do večkratnega obračunavanja dodatka iz sedmega odstavka tar. št. 8 Notarske tarife1 in brez ustreznega zahtevka odločilo, da je ta dodatek toženec dolžan tožnici plačati kar 51 krat, kar skupaj z DDV znaša 995,52 EUR. Sodišče je napačno uporabilo tudi materialno pravo. Sedmi odstavek tar. št. 8 določa, za koliko se zaradi upoštevanja vsebine listine poveča vrednost pristojbine iz prvega odstavka te tar. št., kar pomeni, da ne gre za samostojno pristojbino oziroma samostojno storitev, temveč le za povečanje vrednosti pristojbine za overitev podpisa. Dodatek se za vsako overitev podpisa lahko obračuna le enkrat, in sicer pri pristojbini iz prvega odstavka v polnem znesku, pri overitvah nadaljnjih podpisov se za polovico zmanjša. Če notar ni upravičen zahtevati pristojbine za overitev podpisa, ni upravičen terjati niti povečanja v obliki tega dodatka. Toženec je v ugovoru zoper sklep o izvršbi pojasnil, da je že plačal polno pristojbino in dodatek za overitev enega podpisa, tožnica pa je tožbo za plačilo dodatka umaknila. S tem je odločanje o obveznosti plačila dodatka prenehalo biti predmet te pravde. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je tožnica overila le en podpis in je bila zato upravičena obračunati pristojbino za overitev tega podpisa, pri čemer je toženec to pristojbino in dodatek zanjo že plačal. Čeprav tožnica ni pojasnila, v čem naj bi pri overitvi podpisa upoštevala listino, je sodišče brez ustrezne trditvene podlage ugotovilo, da je morala za vsakega prodajalca preveriti pooblastilo in opraviti druge preverbe. Katere naj bi bile te preverbe, ni pojasnilo ne sodišče ne tožnica, tožnica pa tudi ni trdila, da je morala preverjati pooblastila (ki jih je pred tem overila ravno ona). Sodba torej temelji na dejstvih, ki niso bila zatrjevana. Ker je bila dodatek k pristojbini za overitev le enega podpisa že plačan, bi moralo sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Zaradi napačne odločitve o glavni stvari izpodbija tudi stroškovno odločitev. Meni, da sodišče ni imelo podlage za pobotanje stroškov, saj nobena od strank tega ni zahtevala. Izrek o stroških poleg tega ni v skladu z obrazložitvijo, saj je v obrazložitvi zapisano, da mora tožnica tožencu povrniti še 798,59 EUR stroškov, v izreku pa je brez pojasnila zapisan bistveno nižji znesek 217,37 EUR. Stroški so tudi po višini odmerjeni napačno, saj je upoštevana kilometrina v znesku 0,456135 EUR, kar presega z OT2 določeno osnovo, ki trenutno znaša 0,43 EUR na km. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijana dela sodbe razveljavi in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožnici pa v plačilo naloži vse toženčeve stroške tega postopka, vključno s pritožbenimi stroški.

3.Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Tožnica je zoper toženca vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (račun 000 z dne 27. 7. 2023). Sodišče je predlagano izvršbo dovolilo s sklepom o izvršbi z dne 29. 8. 2023, ki ga je po obrazloženem ugovoru toženca s sklepom z dne 4. 10. 2023 razveljavilo, zadeva pa se je nadaljevala v tem pravdnem postopku.

6.Izdani račun se nanaša na notarske storitve v znesku 3.705,14 EUR, kar obsega pristojbino za overitev prvega podpisa v znesku 114 EUR po drugem odstavku tar. št. 8 Notarske tarife, pristojbino za overitev nadaljnjih 51 podpisov prodajalcev, ki jih je v postopku prodaje nepremičnine zastopal toženec, v znesku 2.907 EUR (51 x 57 EUR) po osmem odstavku tar. št. 8 Notarske tarife in dodatek zaradi upoštevanja vsebine listine v znesku 16 EUR po sedmem odstavku tar. št. 8 Notarske tarife v zvezi z devetim odstavkom 74. člena ZN3, vse povečano za 22 % DDV. Po izvedenih delnih plačilih 139,08 EUR (pristojbina za overitev prvega podpisa z DDV, ki je bila plačana še pred vložitvijo predloga za izvršbo) in 19,52 EUR (dodatek zaradi upoštevanja vsebine listine z DDV, ki ga je toženec plačal po prejemu sklepa o izvršbi), tožnica od toženca zahteva še 3.546,54 EUR, kar zajema pristojbino za overitev nadaljnjih 51 podpisov z DDV.

7.Toženec je zahtevku nasprotoval z navedbo, da je pri sklepanju prodajne pogodbe res zastopal več prodajalcev, vendar pa je kot njihov pooblaščenec na prodajni pogodbi, ki vsebuje tudi zemljiškoknjižno dovolilo, pri tožnici notarsko overil le svoj podpis. Ker je torej tožnica overila samo en podpis, je izstavljen račun za overitev kar 52 podpisov v nasprotju z Notarsko tarifo.

8.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženec kot pooblaščenec ostalih prodajalcev pri tožnici 27. 7. 2023 overil svoj podpis na prodajni pogodbi z dne 3. 7. 2023, pri čemer je predložil pooblastila ostalih prodajalcev za sklenitev te prodajne pogodbe in izdajo zemljiškoknjižnega dovolila z njihovimi že predhodno notarsko overjenimi podpisi. Posledično je pritrdilo tožencu, da tožnica ni opravila zaračunane overitve 52 podpisov, temveč je overila le en (toženčev) podpis in je bila zato upravičena zaračunati pristojbino za le eno overitev (ki je bila skupaj z DDV že nesporno plačana).

9.Nadalje je sodišče pojasnilo, da pri overitvi zemljiškoknjižnega dovolila ne gre le za golo overitev podpisa, saj mora notar ob tem za vsakega prodajalca posebej preveriti ustreznost pooblastila in izpolnitev pogojev za izdajo zemljiškoknjižnega dovolila po 29. do 38.a členu ZZK-14. Zaključilo je, da bi tožnica lahko za vsakega od prodajalcev zaračunala dodatek zaradi upoštevanja vsebine listine po sedmem odstavku tar. št. 8 Notarske tarife, torej 51 x 16 EUR oziroma skupaj 816 EUR. Navedeni dodatek, ki skupaj z DDV znaša 995,52 EUR, je zato z izpodbijano II. točko izreka sodbe in sklepa naložilo v plačilo tožencu.

10.Toženec v pritožbi utemeljeno opozarja, da je takšna odločitev materialnopravno napačna. Sedmi odstavek tar. št. 8 Notarske tarife, na katerega se je oprlo sodišče, izrecno določa, da če notar v skladu z devetim odstavkom 64. člena zakona upošteva vsebino listine, znaša pristojbina za overitev podpisa iz prvega in drugega odstavka te tarifne številke dodatno 16 EUR. Navedena določba torej ureja le zvišanje osnovne pristojbine, do katere je notar upravičen ob overitvi podpisa, kar pomeni, da ne gre za samostojno storitev, ki bi jo bilo mogoče obračunati in priznati samostojno, brez pripadajoče overitve podpisa. Ker je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnica overila le en (toženčev) podpis, je upravičena tudi do le enega povečanja pristojbine in ne do 51 povečanj, ki jih v računu, ki je podlaga te pravde, niti ni obračunala, pri čemer med strankama ni sporno, da je bil dodatek k pristojbini z DDV v skupni višini 19,52 EUR že plačan.

11.Navedeno je narekovalo zavrnitev zahtevka tudi glede 995,52 EUR, kar pomeni, da je tožnica v predmetni pravdi s svojim zahtevkom v celoti propadla. Tožencu je zato namesto na podlagi zmotno ugotovljenega uspeha prisojenih 217,37 EUR dolžna povrniti njegove celotne pravdne stroške, ki jih je po višini sodišče prve stopnje odmerilo v znesku 689,84 EUR (njihova višina pa pritožbeno ni izpodbijana).

12.Ker tožnica zaradi neuspeha z zahtevkom ni upravičena do povrnitve svojih stroškov, se za pravno nepomembne izkažejo pritožbene navedbe glede napačne odmere tožničine kilometrine, glede medsebojnega pobota stroškov in tudi glede nasprotja med izrekom in obrazložitvijo (ki je po oceni pritožbenega sodišča tudi sicer le očitna pisna oziroma računska pomota).

13.Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo in sodbo sklep v izpodbijani II. točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo tudi zahtevek za plačilo 995,52 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 8. 2023 dalje, v izpodbijani IV. točki izreka pa spremenilo tako, da je znesek stroškov 217,37 EUR nadomestilo z zneskom 689,84 EUR (5. alineja 358. člena ZPP).

14.Ker je toženec s pritožbo uspel, je upravičen do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo od vrednosti izpodbijanega dela sodbe in sklepa (995,52 EUR) in tožencu priznalo 250 točk za sestavo pritožbe po 1. točki tar. št. 22 v zvezi s tar. št. 19 OT, povečano za 2 % materialne stroške in 22 % DDV, ter sodno takso v znesku 150 EUR, skupaj 336,66 EUR. Odmerjene stroške mu je tožnica dolžna plačati v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno plačilo dalje do plačila.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 59/19. s spremembami in dopolnitvami.

2Odvetniška tarifa, Ur. l. RS, št. 2/15, s spremembami in dopolnitvami.

3Zakon o notariatu, Ur. l. RS, št. 13/94, s spremembami in dopolnitvami.

4Zakon o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 58/03, s spremembami in dopolnitvami.