Jedro

ZEN organu ne daje podlage za spreminjanje in dopolnjevanje podatkov v listinah zbirke listin, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v kataster. Meja parcele je bila ugotovljena v skladu z ZZKat oziroma v skladu z Navodilom za ugotavljanje in zamejičenje posestnik meja parcel. Prenos v državni koordinatni sistem bi pomenil spremembo podatkov, ki pa jo organ brez podlage v zakonu ni mogel oziroma moral izvesti za izdajo zahtevanega potrdila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo za ugotovitev, da se meja parcele 2956/2 k.o. … šteje za urejeno. V obrazložitvi je navedel, da sta tožnika vložila zahtevo na podlagi 136. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) za izdajo potrdila. Organ je ugotovil, da na podlagi 136. člena ZEN niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila, ker ni izpolnjen pogoj, da so meje parc. 2956/2 določene s koordinatami zemljiškokatastrskih točk. Iz zbirke listin je razvidno, da je parcela nastala v postopku IDPOS 2116, s parcelacijo parcele 2956 v letu 1983, ter da koordinate zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo parcele 2956/2, niso bile določene. Podatki tahimetrične meritve so bili kartirani na posebno prosojnico (oleato) in nato prerisani v takrat veljavni zemljiškokatastrski načrt v merilu 1:2880. Tahimetrična meritev je bila izvedena z geodetskim inštrumentom Dahlta 020-bus brez navezave na koordinatni sistem D48/GK, druga - neodvisna meritev za določitev točk ni bila izvedena. Ker niso izpolnjeni pogoji, da se meja parcele 2956/2 šteje za urejeno mejo, je izdajo potrdila zavrnil. 2. Drugostopni organ je pritožbo tožnikov zavrnil. 3. Tožnika v tožbi navajata, da ko sta vložila zahtevo, še nista imela vpogleda v celoten spis 2/133-83, zato nista vedela, da je bila parcelacija izvedena v okviru sodne poravnave. Organ, ki je vodil ugotovitveni postopek, pa je imel dostop do celotne dokumentacije, vendar ju o dejstvih, ki jih je ugotovil, ni obvestil, s čemer je kršil 7. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Odločba je izdana na osnovi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in s tem je kršen prvi odstavek 8. člena ZUP. Dejstva, ki so navedena v izpodbijani odločbi, niso v skladu z zadnjimi vpisanimi podatki v uradne evidence iz spisa 2/133 IDPOS 2116. Določene in zamejičene niso bile meje parcele 2956, ampak meje nove parcele 2956/2. Koordinate mejnih zemljiškokatastrskih točk nove parcele so bile določene, iz njih je bila izračunana površina nove parcele. Vezava koordinat mejnih zemljiškokatastrskih točk iz lokalnega koordinacijskega sistema na državni koordinatni sistem D-48 se je s preračunavanjem delala po končanem geodetskem postopku na geodetskih upravnih enotah. V postopku ni bilo upoštevano, da je bila parcelacija narejena v skladu s pogoji sodne poravnave. V primeru sodne poravnave in delitve nepremičnine se postopek parcelacije izvede šele po sklepu sodišča in to pod pogoji, ki jih določa sodna poravnava. Geodetski postopek je bil izveden v skladu z drugim odstavkom 26. člena Zakona o zemljiškem katastru (ZZKat). Pred parcelacijo je bil izveden mejno ugotovitveni postopek, v katerem so se določile posestne meje novonastale parcele 2956/2. Meje te parcele so bile izmerjene in določene v zemljiškokatastrskem operatu v skladu s 7. členom in drugim odstavkom 19. člena Navodila za ugotavljanje in zamejičenje posestnih mej (Navodilo). V mejno ugotovitvenem postopku je geodet izvedel polarno tahimetrično meritev, o kateri se je vodil tahimetrični zapisnik. Ker je bila meritev polarna in izvedena z instrumentom Dahlta 020-bus, je bila meritev izvedena v predpisani natančnosti do 30 cm. Iz spisa je razvidno, da so bile koordinate zemljiškokatastrskih točk, ki določajo parcelo 2956/2, določene. Iz njih je bila nato izračunana tudi površina nove parcele. Navezava v mejnem ugotovitvenem postopku določenih zemljiškokatastrskih točk iz lokalnega na državni koordinatni sistem D-48 se je v tistem času, po končanem geodetskem postopku na terenu, s preračunavanjem delala na geodetskih upravah. Elaborat geodetske izmere in druge listine v spisu vsebujejo vse potrebne podatke, na osnovi katerih bi lahko organ opravil preizkus predpisane natančnosti izmerjenih mejnih točk, ki določajo parcelo in preizkus ostalih podatkov za izdajo potrdila. Skica zamejičenja parcele 2956/2, ki je bila v elaboratu z dne 14. 7. 1983 združena s skico izmere, je bila po tedanjem veljavnem Navodilu v skladu z 31. in 32. členom, uradni dokument o poteku posestnih meja parcel v naravi in legi mejnih točk. Lega mejnih točk je bila zavarovana z izmerjenimi razdaljami frontne in prečne mere. V meritvi z dne 14. 7. 1983 pa je bila lega parcele zavarovana tudi z vezavo na dva še vedno obstoječa objekta. V dopolnitvi pa še navaja, da so se spremembe posestnih mej določile in evidentirale v skladu s pogoji sodne poravnave. Pravilnosti in zakonitosti meja parcel 2956/2, ki so bile v geodetskem postopku določene na podlagi sodne poravnave, upravni organ ne more presojati in spregledati. Sodna poravnava ima značaj pravnomočne sodbe, na pravnomočno sodbo pa so v skladu s prvim in drugim odstavkom 2. člena Zakona o sodiščih vezane in jo morajo spoštovati in upoštevati tako stranke kot tudi sodišče in drugi državni organi. Geodetski organ ne sme spreminjati podatkov zemljiškega katastra, ki so določeni in evidentirani na podlagi in v skladu s pogoji sodne poravnave. Tožnika predlagata, da sodišče ugotovi, da je bila parcela 2956/2 oddeljena od parcele 2956 v okviru sodne poravnave P 19/79 ter tudi, da sodišče ugotovi, da spis 2/133 IDPOS 2116 obsega dovolj verodostojnih podatkov, da jih lahko upravni organ v ugotovitvenem postopku preizkusi za potrebe izdaje potrdila o urejenih mejah na podlagi 136. člena ZEN in ugotovi, da so koordinate mejnih zemljiškokatastrskih točk parcele 2956/2 določene s predpisano natančnostjo, ter da se lahko meje, ki jih te mejne točke določajo, štejejo za urejene meje. Sodišče naj tudi odloči, da izpodbijana odločba ne more biti izdana, če ni bila upoštevana sodna poravnava P 19/79. Predlagata tudi, da sodišče odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne prvostopnemu organu.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Upravni organ je z izpodbijano odločbo zavrnil zahtevo tožnikov za izdajo potrdila, ker zadnji podatki v zemljiškem katastru za parcelo 2956/2 ne izkazujejo, da je bila meja parcele določena s koordinatami zemljiškokatastrskih točk, s predpisano natančnostjo, kar pomeni neizpolnjevanje prvega pogoja, določenega v 136. členu ZEN. Neizpolnjevanje navedenega pogoja je med strankama sporno.

7. Uvodoma je ugotoviti, da je termin „urejena meja“ pravna definicija, ki jo določa prvi odstavek 20. člena ZEN. Po tej določbi je meja, ki je bila v zemljiškem katastru evidentirana na podlagi dokončnega upravnega akta ali pravnomočne sodne odločbe in ima koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo, urejena meja. Na podlagi navedene definicije je uvodoma zavrniti ugovor tožnikov, da v postopku ni bilo upoštevano, da je bila meja določena na podlagi sodne poravnave, ker je akt, ki je bil podlaga za določitev meje (dokončni upravni ali pravnomočni sodni), le eden od enakovrednih pogojev, ki definirajo „urejeno mejo“. Da je bila meja parcele 2956/2 določena v postopku sodne poravnave, ni sporno, ni pa navedeno dejstvo razlog za drugačno presojo določene meje, kot v primeru upravnega akta.

8. Pogoj, da se meja šteje za urejeno, kot izhaja tudi iz 136. člena ZEN, je, da ima meja, ki je v zemljiškem katastru evidentirana, koordinate zemljiškokatastrskih točk določene s predpisano natančnostjo. Da se šteje meja določena s predpisano natančnostjo, mora biti določena, kot določajo prvi, drugi in tretji odstavek 19. člena ZEN. Po prvem odstavku 19. člena ZEN je meja parcele več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. Krajišča daljic so zemljiškokatastrske točke. Meja razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel. Po drugem odstavku 19. člena je zemljiškokatastrska točka točka, ki ima koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu. Po tretjem odstavku 19. člena ZEN se meja evidentira s koordinatami zemljiškokatastrskih točk. 9. Meja parcele 2956/2 je bila določena, kot izhaja iz IDPOS 2116, skladno z določbami ZZKat s tahimetrično meritvijo, ki je klasična geodetska merska metoda. Kot izhaja iz obrazložitve organa, so bili podatki tahimetrične meritve kartirani na posebno presojnico in nato prerisani v takrat veljavni zemljiškokatastrski načrt v merilu 1:2880. Meritev je bila izvedena brez navezave na koordinatni sistem D48/GK, druga neodvisna meritev za določitev točk ni bila izvedena. Obravnavana meritev nima koordinat, določenih v državnem koordinacijskem sistemu, zato je v smislu prvega odstavka 20. člena ZEN ni šteti za urejeno mejo, saj ni določena s predpisano natančnostjo, ki jo opredeljuje 19. člen ZEN. Ob sprejetju ZEN oziroma vzpostavitvi državnega koordinatnega sistema je bilo jasno, da zaradi metod geodetskih meritev v preteklosti posamezne točke v evidenci zemljiškega katastra, ki so bile določene na podlagi prej veljavnih predpisov - tudi ZZKat, nimajo koordinat v državnem koordinatnem sistemu, saj so bile določene v lokalnem koordinatnem sistemu, zato je ZEN vzpostavil razlikovanje z definicijo „urejene meje“. Enostavna transformacija določenih mejnih točk iz IDPOS 2116 v državni koordinatni sistem D48/GK ni možna, kot menita tožnika, iz razlogov, ki sta jih pojasnila oba upravna organa. Sodišče pa soglaša z drugostopnim organom tudi, da nobena določba ZEN organu ne daje podlage za spreminjanje in dopolnjevanje podatkov v listinah zbirke listin, na podlagi katerih so bili opravljeni vpisi v kataster. Meja parcele je bila ugotovljena v skladu z ZZKat oziroma v skladu z Navodilom. Na podlagi skice zamejičenja, ki je uradni dokument o poteku posestnih meja parcel v naravi ter legi mejnih točk in vrsti na njih postavljenih mejnih znamenj (drugi odstavek 31. člena Navodila) in vsebuje podatke glede meje (33. člen Navodila) ter se hrani v zbirki listin katastra (41. člen Navodila), so se podatki prenesli v takrat veljavni zemljiškokatastrski načrt. Prenos v državni koordinatni sistem bi pomenil spremembo podatkov, ki pa jo organ brez podlage v zakonu ni mogel oziroma moral izvesti za izdajo zahtevanega potrdila.

10. Neutemeljen pa je tudi ugovor bistvene kršitve določb postopka - določbe 7. člena ZUP. Na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 144. člena ZUP organ lahko po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da ugotoviti stanje stvari na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ, in samo za to ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi. Na podlagi določbe 144. člena ZUP organ lahko odloča v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj za njegovo odločitev vse relevantno dejansko stanje izhaja iz katastrskih evidenc. Kot je bilo pojasnjeno tožnikoma zgoraj, dejstvo, da se je meja parcele določala na podlagi sodne poravnave (zatrjujeta, da tega nista vedela oziroma nista bila s strani organa o tem seznanjena) v zadevi ni pravno relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na odločitev.

11. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.