Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDS sklep Pdp 125/2004

ECLI:SI:VDSS:2004:VDS.PDP.125.2004 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

umik tožbe
Višje delovno in socialno sodišče
20. februar 2004
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

"Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravno veljavno izjavo o umiku tožbe. Dejstvo, da ZPP ne pozna pogojnega umika tožbe, ne pomeni, da je pogojni umik mogoče šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati niti izpodbijati zaradi napak volje, ker na njeni podlagi takoj nastanejo procesne posledice v pravdi.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zaradi umika tožbe postopek v tem individualnem delovnem sporu ustavi (1. točka izreka) ter naložilo tožeči stranki, da je dolžna povrniti toženi stranki stroške postopka v znesku 14.586,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa do plačila, v roku osmih dni pod izvršbo (2. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitve določb pravdnega postopka ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je J. P. dne 24.3.2002 umrl, z njegovo smrtjo pa so njegovemu pooblaščencu prenehala vsa pooblastila, zato pooblaščenec po njegovi smrti v njegovem imenu ni imel pravice umakniti tožbe. Sodišče je s sklepom z dne 26.11.2003 ugotovilo, da je tožnica dedinja po pokojnem J. P., ki je vstopila v pravdo, nima pa dokaza, da je pooblaščenec pok. J. P. tudi njen pooblaščenec, ki po njegovi smrti ni imel nobenih pooblastil. Tožeča stranka predlaga odpravo oz. pravilno razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je umik tožbe, ki ga je vložil pooblaščenec njenega moža, v celoti pravno veljaven, glede na določbo 100. člena ZPP, po katerem ima v primeru smrti stranke pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič prekliče pooblastilo. Pritožnica v pritožbi ni navedla, da je odvetniku preklicala pooblastilo, zato je umik veljaven. Predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99, 96/2002) v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje pa je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, saj je zmotno uporabilo določbe 188. člena ZPP o umiku tožbe, kar je vplivalo na zakonitost in pravilnost izdanega sklepa. Iz tega razloga je izpodbijani sklep o ustavitvi postopka nepravilen.

Stališče pritožbe, da pooblaščenec - odvetnik pok. J. P. po njegovi smrti ni imel veljavnega pooblastila za zastopanje v obravnavanem individualnem delovnem sporu ter za umik tožbe, je pravno zmotno. Skladno s 100. členom ZPP ima v primeru, če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka umre, pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič prekliče pooblastilo. Če je pooblaščenec odvetnik, ima na podlagi pooblastila za pravdo, če v pooblastilu niso natančneje določene njegove pravice, pravico opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa vložiti tožbo, jo umakniti, pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vložiti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe, ter druge pravice, opredeljene v 95. členu ZPP. Pooblaščenec pok. J. P. odvetnik V. K. je torej tudi po smrti tožnika imel pravico umakniti tožbo, saj v spisu ni podatka o tem, da je dedinja pok. tožnika J. P. pooblastilo preklicala v smislu citirane določbe 100. člena ZPP.

Razlog za to, da je izpodbijani sklep nepravilen, torej ni v tem, da pooblaščenec pok. tožnika ne bi imel veljavnega pooblastila za umik tožbe po smrti J. P., ampak v tem, da je sodišče štelo tožbo za umaknjeno, čeprav je bil v obravnavani zadevi dne 14.2.2003 s strani odvetnika V. K. podan le "pogojni umik" tožbe zaradi smrti tožnika, pod pogojem, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške. Tožena stranka se s pogojnim umikom ni strinjala, ampak je soglasje k umiku pogojevala s povračilom stroškov postopka. Ni mogoče šteti, da je pooblaščenec pok. tožnika podal izrecno in brezpogojno izjavo o umiku tožbe. Podal je le "pogojni" umik tožbe, na katerega tožena stranka ni pristala, ko pa je bil pooblaščenec pok. tožnika s tem seznanjen, pri umiku ni vztrajal, ampak je dne 13.3.2003 sezanil sodišče, da odpoveduje pooblastilo za zastopanje in predlagal, da sodišče nadaljuje pravdo z dediči pokojnega tožnika.

Zmotno je stališče tožene stranke v soglasju k umiku tožbe z dne 1.12.2003, ki mu je očitno sledilo sodišče prve stopnje, da ZPP ne pozna instituta pogojnega umika tožbe, zaradi česar naj se takšna vloga šteje za nepogojni umik tožbe. ZPP sicer res ne pozna pogojnega umika tožbe, vendar to ne pomeni, da je mogoče pogojni umik šteti za nepogojnega. Izjava o umiku mora biti resna, jasna in izrecna. Ne sme vsebovati niti rokov niti pogojev, saj je ni mogoče preklicati niti izpodbijati zaradi napak volje, ker na njeni podlagi takoj nastanejo procesne posledice v pravdi. V obravnavanem primeru ni šlo za takšno izjavo o umiku tožbe. "Pogojnega" umika tožbe (ki je v bistvu predlog za poravnavo v tem smislu, da je stranka tožbo pripravljena umakniti, če nasprotna stranka sama krije svoje stroške postopka) ni mogoče šteti za pravnoveljavno izjavo o umiku tožbe. Zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo napačno, ko je na tej podlagi ustavilo postopek.

Ker so uveljavljani pritožbeni razlogi podani, je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia