Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je treba uporabiti določbe ZUP.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks.
Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V pritožbi navaja, da Zakon o sodnih taksah (ZST-1) ne predvideva nikakršnih sankcij, če predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni priložena izjava o premoženjskem stanju stranke in premoženjskem stanju njenih družinskih članov. Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je treba smiselno uporabiti določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Pri plačilu sodne takse gre za razmerje med državo in prosilcem, ne pa za civilno razmerje. Pri sodnih taksah gre za t. i. druge javnopravne zadeve v smislu 4. člena ZUP. V tovrstnih zadevah je treba uporabiti določbe ZUP. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa. Če stranka vloži nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks, jo mora sodišče pozvati na dopolnitev predloga, tudi v primeru, če je predlog vložen po odvetniku. Sodišče prve stopnje je zato zmotno uporabilo materialno pravo, ko je predlog zavrglo na podlagi 2. odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje bi moralo uporabiti 67. člen ZUP in stranko pozvati, da svojo nepopolno vlogo v določenem roku dopolni.
Pritožba je utemeljena.
Pri odločanju o oprostitvi plačila sodnih taks je treba uporabiti določbe ZUP. Plačilo sodne takse je posebna obveznost stranke v odnosu do države, v katerega okvir sodi tudi vprašanje oprostitve plačila sodnih taks, kar predstavlja javnopravno zadevo v smislu 4. člena ZUP. ZST-1 nima postopkovnih določb in glede tega tudi ne napotuje na drug predpis, zato je treba v tovrstnih zadevah smiselno uporabiti določbe ZUP. Glede na to bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi 67. člena ZUP pozvati tožnika, da dopolni nepopoln predlog za oprostitev plačila sodnih taks s pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov (12. člen ZST-1). Za zavrženje tožnikovega predloga zato ni bilo podlage. Enako bi veljalo tudi v primeru, da bi bilo treba uporabiti določbe ZPP, saj je Ustavno sodišče RS razveljavilo 2. odstavek 108. člena ZPP (Ur. l. RS, št. 50/2010).
Pritožbeno sodišče je zato ugodilo utemeljeni pritožbi in razveljavilo izpodbijani sklep ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. odstavek 251. člena ZUP). Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku pozvati tožnika, da ustrezno dopolni svoj predlog.