Jedro

Stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženka pisno opozorilo podala nezakonito, ker udeležba tožnika na zabavi ni podaljšala oziroma vplivala na potek zdravljenja, je v nasprotju z namenom, ki ga zakon zasleduje z institutom pisnega opozorila pred odpovedjo. Zato, da ga odvrne od nadaljnjih kršitev, lahko delodajalec delavca pisno opozori na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti. Sodišči pri presoji obstoja kršitve neutemeljeno nista upoštevali, da aktivna udeležba na zabavi - ne glede na to, ali je tam tožnik igral na instrument oziroma le vrtel glasbo, sedel ali poskakoval in ali si je s tem dejansko podaljšal zdravljenje - ne sodi v kontekst zdravljenja.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9. 7. 2014 (pravilno: ugotovilo nezakonitost), ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 1. 8. 2014, temveč še traja, zato ga je toženka dolžna vrniti na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z zapadlimi zneski plač, ki mu jih mora izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Ugotovilo je, da je toženka tožniku redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pred tem pa ga je pisno opozorila na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in ga opozorila na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Pisno opozorilo je bilo dano, ker je se je tožnik v času odsotnosti z dela zaradi bolezni udeležil zabave v gostišču A. Toženka je to ravnanje štela za opravljanje dejavnosti, ki ne sodi strogo v okvir navodil za zdravljenje in bi lahko povzročilo poslabšanje zdravstvenega stanja. Sodišče je po izvedbi dokazov ugotovilo, da udeležba na srečanju ni poslabšala tožnikovega zdravja in otežila zdravljenja, saj tam ni izvajal nedovoljenih obremenitev noge (imel je poškodovan palec in svetovana mu je bila previdna hoja). Zato je presodilo, da je bilo pisno opozorilo neutemeljeno, posledično pa nezakonita tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki je sledila. Z obrazložitvijo, da sodna razveza ne bi bila pravična in da bosta tožnik in ravnatelj lahko vzpostavila normalne nadaljnje odnose, predlogu toženke za sodno razvezo ni sledilo.

2. Sodišče druge stopnje je v celoti soglašalo s presojo sodišča prve stopnje, zato je zavrnilo pritožbo toženke.

3. Toženka v reviziji uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navaja, da je podana bistvena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji), ker obstaja nasprotje med razlogi sodbe in tem, kar sta izpovedala priči B. K. in M. K., ter bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se sodišče ni opredelilo do verodostojnosti priče N. Š. Zmotno uporabo materialnega prava očita v zvezi s presojo, da je bilo pisno opozorilo neutemeljeno, saj meni, da predstavlja kakršnakoli aktivnost delavca med odsotnostjo z dela zaradi bolezni kršitev delovnih obveznosti. Meni, da nespoštovanje navodil zdravnika lahko privede do poslabšanja zdravja in podaljšanega zdravljenja, pri čemer zadošča že nevarnost, da bo do tega prišlo. Tudi sicer je delavec, ki je odsoten z dela zaradi bolezni, torej ko ne more opravljati svojega dela, omejen v aktivnostih, kar pomeni, da ne more hoditi na zabave in zapuščati doma, če mu to ni izrecno dovoljeno. Igranje na veselici zagotovo ne sodi v kontekst zdravljenja. Toženka se ne strinja tudi z odločitvijo o reintegraciji. Meni, da vse okoliščine kažejo na nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja, saj med tožnikom in zakonitim zastopnikom toženke že dalj časa traja nesoglasje.

4. Tožnik je v odgovoru na revizijo predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revizija je utemeljena.

7. Očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni utemeljen. Bistvena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Takega nasprotja revizija izpodbijani sodbi ne očita, pač pa navaja, da obstaja nasprotje med razlogi sodbe in tem, kar sta izpovedala priči B. K. in M. K., kar pomeni, da izpodbija dokazno oceno. To pa v reviziji ni dovoljeno.

8. Bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Če se sodišče druge stopnje ni opredelilo do verodostojnosti priče N. Š. glede na nasprotja v njeni izpovedi in ni primerjalo njene izpovedi z izpovedjo B. K. in M. K., ni storilo zatrjevane kršitve. Lahko bi šlo za relativno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, vendar tudi ta ni podana, saj se ne nanaša na odločilna dejstva. Iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju, namreč v tej zadevi niti ni odločilno, ali je tožnik sedel ali skakal, ko se je med odsotnostjo z dela zaradi bolezni udeležil zabave ob obletnici letnika in tam igral. 9. Materialno pravo je zmotno uporabljeno.

10. Sodišči druge in prve stopnje sta zavzeli stališče, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nezakonita, ker je bilo pisno opozorilo neutemeljeno. V pisnem opozorilu, ki je po prvem odstavku 85. člena ZDR-1 pogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in se poda, če delavec krši pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, delodajalec delavca pisno opozori na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Ker zoper pisno opozorilo ni samostojnega sodnega varstva, lahko delavec utemeljenost očitka iz pisnega opozorila izpodbija v postopku ugotavljanja zakonitost redne odpovedi iz krivdnega razloga.

11. Toženka je tožniku očitala kršitev delovnih obveznosti in ga opozorila na izpolnjevanje le teh ter na možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, ker je dne 10. 5. 2013, v času, ko za delo ni bil sposoben – in zaradi česar mu je zdravnik odobril odsotnost z dela (ta je trajala od 1. 5. 2013 do 24. 5. 2013) – odšel na zabavo, sicer v kraju bivališča, ter tam „vrtel muziko“ in igral kitaro. Ne glede na nekoliko nerodno obrazložitev kršitve - da je tožnik opravljal dejavnost, ki ni sodila strogo v okvir navodil za zdravljenje itd., iz opisa ravnanja, ki ga šteje za kršitev, dovolj jasno izhaja, da je toženka tožniku očitala kršitev delovne obveznosti, ki se nanaša na obnašanje delavca oziroma na njegovo aktivnost v času, ko za delo ni bil sposoben.

12. Stališče sodišč druge in prve stopnje, da je toženka pisno opozorilo podala nezakonito, ker udeležba tožnika na zabavi ni podaljšala oziroma vplivala na potek zdravljenja, je v nasprotju z namenom, ki ga zakon zasleduje z institutom pisnega opozorila pred odpovedjo. Zato, da ga odvrne od nadaljnjih kršitev, delodajalec delavca lahko pisno opozori na kakršnokoli kršitev delovnih obveznosti(1). Sodišči nižjih stopenj sta pri presoji obstoja kršitve kot odločilno neutemeljeno šteli dejstvo, da tožnikovo ravnanje ni vplivalo na potek zdravljenja in nista upoštevali, da aktivna udeležba na zabavi – ne glede na to, ali je tam tožnik igral na instrument oziroma le vrtel glasbo, sedel ali poskakoval in ali si je s tem dejansko podaljšal zdravljenje – ne sodi v kontekst zdravljenja. To navsezadnje izhaja tudi iz mnenja dr. B. B., pa tudi iz splošnega pravila, da mora biti zavarovanec, ki se zdravi doma, v času zadržanosti z dela zaradi bolezni, poškodbe in nege, na svojem domu (233. člen Pravil obveznega zdravstvenega zavaovanja(2) ). Ravnanje je v nasprotju z zdravnikovimi navodili (dr. B. B. je sicer menil, “da ne izrazito”), saj tožnik ni imel dovoljenja za takšno aktivnost. Zdravljenje, ki po navedbah zdravnikov traja štiri tedne (šlo je za zlom palca, 6. 5. 2013 so mu sneli hodilni mavčni zavoj) ni bilo še niti na polovici. Poleg tega pa takšna aktivnost očitno presega obseg vsakodnevnih manjših opravil (na primer odhod v trgovino(3) ) ali sprehodov v naravo, ki naj bi bili tožniku dovoljeni. Zato je toženka tožnikovo ravnanje utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere mu je podala pisno opozorilo.

13. Sodišči druge in prve stopnje zaradi napačne presoje zakonitosti pisnega opozorila dejanskega stanja glede obstoja odpovednega razloga nista ugotavljali. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. To bo moralo v ponovljenem postopku izvesti dokaze in odločiti o utemeljenosti razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.

14. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) Glej sklep VIII Ips 293/2020 z dne 20. 3. 2012. (2) Ur. l. RS št. 79/94 in naslednji.

(3) Glej sklep VIII Ips 237/2008 z dne 22. 9. 2009 in sodbo VIII Ips 134/2008 z dne 12. 5. 2009.