Jedro

Tožeča stranka svoj zahtevek na odpoved najemne pogodbe za stanovanje gradi na dejstvu, da toženka najemnine ni plačala, zato je podan krivdni razlog za odpoved. Toženkine navedbe v odgovoru na tožbo, da se je s tožečo stranko izvensodno dogovorila, kot je razvidno iz dogovora, za kar je celo predložila dokaz, ni nič drugega kot prerekanje tožbenih trditev o neplačilu najemnine. Toženka torej izpodbija v tožbeni zatrjevano dejstvo o neplačilu, s katerim pod vprašaj postavi utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka. Vloženi odgovor na tožbo vsebuje vse, kar po 278. členu ZPP mora vsebovati, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo razsodilo, da se toženki odpove najemno razmerje po najemni pogodbi za stanovanje in ga je toženka v roku 60 dni dolžna izprazniti in izročiti v posest tožeči stranki. Toženki je naložilo še plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke.

Toženka v pravočasni pritožbi navaja, da sodišče samo priznava, da je bil odgovor na tožbo vložen v 30 dnevnem roku. Če ni bil popoln, bi jo moralo sodišče pozvati k dopolnitvi, saj je prava neuka, česar sodišče ni storilo. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijano zamudno sodbo preizkusilo v okviru razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), in ugotavlja, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, in to v več segmentih.

Prvič, ne drži ugotovitev sodišča, da toženka odgovora na tožbo ni vložila v roku. Po podatkih spisa je bila tožba toženki vročena 15. 10. 2014 (vročilnica, speta k list. št. 7), v spisu pa se nahaja njena vloga, naslovljena kot „odgovor na tožbo“ (red. št. 4) z dne 11. 11. 2014. Ugotovitev sodišča prve stopnje, ki nasprotuje tem podatkom, je torej protispisna.

Drugič, sodišče zapiše, da mu je toženka poslala dogovor o poplačilu dolga z dne 22. 10. 2014 (priloga B 2), a se ta listina ne nanaša na tožbeni zahtevek. Na tem mestu velja sodišče prve stopnje opomniti, da institut zamudne sodbe ne dopušča vsebinskega presojanja listin in ugotavljanja dejanskega stanja; sodišče je dolžno le preveriti, ali s strani tožeče (in ne tožene) stranke predloženi dokazi nasprotujejo tožbenim trditvam (4. točka prvega odstavka 318. člena ZPP). Ker pa je sodišče prve stopnje tu ravnalo v nasprotju z ZPP, je pritožbeno sodišče dolžno pripomniti, da je tudi ta ugotovitev protispisna. Iz tožbenih trditev namreč izhaja, da tožeča stranka toženki očita neplačilo najemnine za obdobje od avgusta do decembra 2013 in od marca do septembra 2014, ravno ti meseci pa so predmet pogodbenega dogovora, ki ga je predložila toženka – drugi odstavek I. točke dogovora (priloga B 2).

In tretjič, protispisnost je podana v tem, da sodišče zapiše, da toženka v dopisu z dne 10. 11. 2014 ni odgovorila na navedbe v tožbi, zato šteje, da odgovor ni bil vložen. Ta zapis je že sam po sebi v nasprotju s prvo izpostavljeno ugotovitvijo sodišča, da odgovor na tožbo sploh ni bil vložen, ne drži pa niti sam zase. Tožeča stranka svoj zahtevek na odpoved najemne pogodbe za stanovanje gradi na dejstvu, da toženka najemnine ni plačala, zato je podan krivdni razlog za odpoved. Toženkine navedbe, da se je s tožečo stranko izvensodno dogovorila, kot je razvidno iz dogovora, za kar celo predloži dokaz (dogovor pod B 2), niso nič drugega kot prerekanje tožbenih trditev o neplačilu najemnine. Toženka torej izpodbija v tožbeni zatrjevano dejstvo o neplačilu, s katerim pod vprašaj postavi utemeljenost postavljenega tožbenega zahtevka. Povedano drugače: če je najemnina plačana, krivdni razlog ni podan in je tožbeni zahtevek na odpoved najemne pogodbe neutemeljen. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da toženkin odgovor na tožbo vsebuje vse, kar od nje terja 278. člen ZPP, zato pogoji za izdajo zamudne sodbe niso bili izpolnjeni.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče toženkini pritožbi ugodilo, izpodbijano zamudno razveljavilo na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP in zadevo vrača sodišču prve stopnje, ki naj šteje, da je bil odgovor na tožbo pravočasno in popolno vložen, zato naj nadaljuje z rednim pravdnim postopkom.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.