Jedro

Ob dejstvu, da sta oba traktorja bila v Sloveniji brez težav registrirana, številke šasije pa so bile ponarejene tako dobro, da bi to, da so ponarejene, tudi strokovnjak le s težavo ugotovil, dokazov, ki bi obdolženca povezovali s ponarejevalci številk šasije, pa v obravnavani zadevi ni bilo in glede na izpovedbe kupcev ter ob ostalih razlogih, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo v izpodbijani sodbi prvostopno sodišče, pritožba s prikazovanjem, da izvedeni dokazi dokazujejo, da je obdolženi vedel, da posreduje pri prodaji ukradenih traktorjev, nikakor ne more prepričati.

Izrek

I. Pritožba okrajnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbenega postopka obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega J. I. na podlagi določbe 3. točke 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) oprostilo obtožbe, da bi naj storil kaznivo dejanje prikrivanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s 54. členom KZ-1. V skladu s prvim odstavkom 96. člena ZKP je bilo odločeno, da stroški kazenskega postopka ter potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornika obremenjujejo proračun.

2. Zoper takšno sodbo se je zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožil okrajni državni tožilec s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega in mu izreče pogojno obsodbo, v kateri mu določi kazen 7 mesecev zapora s preizkusno dobo 2 let, podrejeno pa, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji pa je pokazal, da pritožba ni utemeljena.

4. Dejansko stanje obravnavane zadeve je sodišče prve stopnje ugotovilo pravilno in popolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej podlagi pa je tudi zanesljivo ugotovilo, da ne razpolaga z dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče z vso gotovostjo, potrebno za obsodilno sodbo, obdolženca spoznati za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja. Zato ga je tudi utemeljeno oprostilo obtožbe. Svojo odločitev je v izpodbijani sodbi tehtno in prepričljivo obrazložilo in pritožbena izvajanja okrajnega državnega tožilca pravilnosti razlogov, s katerimi je utemeljen prvostopni oprostilni izrek, ne morejo omajati. Zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na ustrezne razloge prvostopne sodbe, s katerimi kot že rečeno soglaša in le še v zvezi s pritožbenimi izvajanji, ki se nanašajo na odločilna dejstva dodaja naslednje:

5. Okrajni državni tožilec v pritožbi zoper sodbo ponavlja vse to, kar je kot nezadostno za izrek obsodilne sodbe prepričljivo zavrnilo že prvostopno sodišče. Pritožnik se tako ponovno sklicuje na okoliščine, da kupcem traktorjev niso bili izročeni potrebni ključi, da je bila prodajna cena obeh traktorjev prenizka, pojasnjuje pa tudi zakaj meni, da kupcem ni uspelo ob preverjanjih na policiji ugotoviti, da je s traktorji nekaj narobe.

6. S takšnimi pritožbenimi navedbami pa pritožba ne more biti uspešna. Ob dejstvu, da sta oba traktorja bila v Sloveniji brez težav registrirana, številke šasije pa so bile ponarejene tako dobro, da bi to, da so ponarejene, tudi strokovnjak le s težavo ugotovil, dokazov, ki bi obdolženca povezovali s ponarejevalci številk šasije, pa v obravnavani zadevi ni bilo in glede na izpovedbe kupcev, povzetih v točki 12 izpodbijane sodbe ter ob ostalih razlogih, ki jih je v podkrepitev svoje odločitve navedlo v izpodbijani sodbi prvostopno sodišče, pritožba s prikazovanjem, da izvedeni dokazi dokazujejo, da je obdolženi vedel, da posreduje pri prodaji ukradenih traktorjev, nikakor ne more prepričati.

7. Po oceni pritožbenega sodišča namreč ni mogoče z zadostno stopnjo gotovosti oceniti, da je obdolženec izvršil očitano kaznivo dejanje, zato ga je prvostopno sodišče v dvomu, zaradi pomanjkanja dokazov, utemeljeno oprostilo obtožbe. Po obrazloženem, in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko ovrglo pravilnost dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, je bilo potrebno pritožbo, vloženo zoper prvostopni oprostilni izrek, zavrniti kot neutemeljeno.

8. Ker pritožbeno sodišče tudi pri uradnem preizkusu napadene sodbe ni ugotovilo kršitev zakona iz prvega odstavka 383. člena ZKP, je pritožbo okrajnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (391. člen ZKP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi prvega odstavka 96. člena in prvega odstavka 98. člena ZKP.