Jedro

Pravni interes tožnika za presojo zakonitosti in pravilnosti odločbe je zaradi predčasnega odpusta s prestajanja kazni prenehal.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje, v 1. točki izreka, na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000, ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 9.5.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Zavoda za prestajanje kazni zapora D. z dne 20.3.2002, s katero je bil tožniku v skladu s 1. odstavkom 56. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij odmerjen letni dopust v višini 12 delovnih dni. Predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje s sklepom ugodilo (2. točka izreka).

Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe in sklepa pritrjuje odločitvi in razlogom tožene stranke glede odmere tožnikovega letnega dopusta in se sklicuje na določbo 2. odstavka 67. člena ZUS. Tožbene ugovore pa je kot neutemeljene zavrnilo.

Tožnik s pritožbo izpodbija sodbo in sklep ter smiselno predlaga njuno razveljavitev. Navaja, da se je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe nezakonito sklicevalo na razloge tožene stranke. V odločbi tožene stranke ni navedena pravna podlaga za odločitev o odmeri sorazmernega dela dopusta v letu 2002. Sodišče prve stopnje je nepravilno uporabilo 44. člen Pravilnika o izvrševanju kazenskih sankcij in 56. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni dovoljena.

V obravnavanem primeru gre za spor v zvezi z odmero letnega dopusta tožnika v obdobju od 1.1.2002 do 31.5.2002. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Pritožbeno sodišče je med reševanjem pritožbe ugotovilo, da je Ustavno sodišče s sklepom, št. Up-563/02-9 z dne 18.3.2004, zavrglo ustavno pritožbo tožnika zoper sodbo in sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1055/2002-10 z dne 9.10.2002. Iz obrazložitve navedenega sklepa Ustavnega sodišča izhaja, da je bil tožnik z odlokom Predsednika republike pomiloščen in dne 23.12.2002 predčasno odpuščen s prestajanja kazni zapora. Čeprav je ob vložitvi tožbe in pritožbe tožnik izkazoval pravni interes v tem sporu, je zaradi predčasnega odpusta s prestajanja kazni, njegov pravni interes za presojo zakonitosti in pravilnosti izpodbijane odločbe prenehal. Njegov pravni položaj se zaradi navedenega razloga ne more več spremeniti.

Ker je šlo za procesno odločitev, pritožbeno sodišče ni presojalo pritožbenih razlogov po vsebini.

Predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks je sodišče prve stopnje v 2. točki izreka izpodbijane sodbe in sklepa ugodilo. Ker je tožnik s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks uspel, po presoji pritožbenega sodišča ne izkazuje pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.

Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo na podlagi 3. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku, ki se po 1. odstavku 16. člena ZUS primerno uporablja za vsa vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom.