Jedro

Ker morata biti oba zakonska pogoja izpolnjena kumulativno, ob manjkajočem prvem pogoju (obstoj odločbe domačega sodišča) ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede nedokazanega (tudi) drugega zakonskega pogoja (verjetnost nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnika za zavarovanje s predhodno odredbo, vložen dne 4. 6. 2014, popravljen 16. 6. 2014, za zavarovanje upnikove denarne terjatve do dolžnika za glavnico 30.537,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in za stroške, na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. VL 44516/2014 z dne 2. 4. 2014. V zvezi z upnikovimi stroški postopka za zavarovanje je odločilo, da jih upnik nosi sam.

2. Tako je odločilo po ugotovitvi, da nista izpolnjena pogoja iz 257. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), ki sta potrebna za izdajo predhodne odredbe, ker upnik ni izkazal verjetne nevarnosti, da bo brez izdane odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

3. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa z ugoditvijo predlogu in plačilom pritožbenih stroškov. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno obravnavo sodišču prve stopnje. Navaja, da so razlogi o neizkazani nevarnosti sami s seboj v nasprotju, pomanjkljivi in deloma presegajo trditveno podlago tožeče stranke. Dejanska presoja podatkov bilance stanja na dan 31. 12. 2013 in posameznih kazalnikov je zmotna. Posledično je sprejeta odločitev materialnopravno nepravilna.

4. Tožena stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Za izdajo predhodne odredbe morata biti izpolnjena dva zakonska pogoja: da upnik razpolaga z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, ki se glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, in da izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (prvi odstavek 257. člena ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo po ugotovitvi, da upnik ni izkazal drugega pogoja. Glede prvega je ugotovilo, da je izkazan s sklepom o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 44516/2014 z dne 2. 4. 2014. Pritrdilo je sodni praksi in se oprlo na tedanje določilo 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ, po katerem je za odločbo domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ štel tudi plačilni nalog in sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, proti kateremu je bil vložen ugovor.

8. Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-148/13 z dne 10. 7. 2014 v celoti razveljavilo 1. točko prvega odstavka 258. člena ZIZ. Ugotovilo je kršitev splošnega načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS zaradi enačenja sicer različnih položajev tistih upnikov, ki imajo možnost po ZPP ali po ZIZ za svojo terjatev izposlovati plačilni nalog, v primerjavi s tistimi, ki morajo terjatev uveljavljati s tožbo v rednem pravnem postopku. Pojasnilo je, da se položaja upnikov po temelju znatno razlikujeta. Verodostojna listina ni neizvršljiva sodba ali enakovredna podlaga za predhodno odredbo. O njej še ni bil opravljen postopek ugotavljanja utemeljenosti zahtevka. Zato zgolj obstoj verodostojne listine sam po sebi praviloma ne more izkazovati verjetnosti obstoja upniško-dolžniškega razmerja z enako težo kot neizvršljiva sodba (točka 16. obrazložitve ustavne odločbe).

9. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o Ustavnem sodišču; Ur. l. RS št. 15/94 s spremembami). Za tak primer gre zaradi pritožbene obravnave o izpodbijanem sklepu tudi v tej zadevi.

10. Pri obravnavi pritožbe je zato treba ob uradnem preizkusu, pri katerem je treba paziti na pravilno uporabo materialnega prava, ugotoviti, da je predlog za izdajo predhodne odredbe pravilno zavrnjen, vendar iz drugih razlogov, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ugotovljena listina, na katero se predlog opira, namreč ne izpolnjuje prvega in osnovnega zakonskega pogoja za izdajo predhodne odredbe. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni odločba domačega sodišča v smislu prvega odstavka 257. člena ZIZ. Ker morata biti oba zakonska pogoja izpolnjena kumulativno, ob manjkajočem prvem pogoju (obstoj odločbe domačega sodišča) ni treba odgovarjati na pritožbene navedbe, ki izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede nedokazanega (tudi) drugega zakonskega pogoja (verjetnost nevarnosti, da bo sicer terjatev onemogočena ali precej otežena).

11. Izpodbijana odločitev je torej materialnopravno pravilna in tudi ni obremenjena s procesnimi kršitvami, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Zaradi neuspeha s pritožbo pritožnica ni upravičena do povračila pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Tožena stranka pa stroškov z odgovorom na pritožbo ni priglasila in je odločanje o njih odpadlo.