Jedro

V primeru, da stranko istočasno zastopata dva odvetnika, so potrebni stroški le za enega, ne glede na to, da je bilo v zadevi morda potrebno določeno specialistično znanje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se 2. točka izreka spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna 11. toženi stranki v roku 15 dni plačati 52.425,00 EUR pravdnih stroškov, 1. do 10. in 12. toženi stranki pa 308.299,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s plačilom oboje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

II. 1. do 10. in 12. tožena stranka so dolžne tožeči stranki povrniti 72,00 EUR pritožbenih stroškov, same pa nosijo stroške obeh odgovorov na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da se postopek, prekinjen z dnem 08. 04. 2011, nadaljuje z dnem 06. 07. 2011 (1. točka izreka), tožeča stranka pa je dolžna 11. toženi stranki v roku 15 dni plačati 52.425,00 EUR pravdnih stroškov, 1. do 10. in 12. toženi stranki pa 472.603,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude s plačilom oboje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (2. točka izreka).

2. Zoper 2. točko izreka izpodbijanega sklepa je zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka vložila pritožbo tožnica in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, pri čemer so 1. do 10. in 12. toženka nanjo odgovorile, in sicer preko pooblaščenca odvetnika B. P. in odvetnice P. R. iz Odvetniške pisarne A, in predlagale, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi, tožnici pa v roku 15 dni naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka toženk, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15-dnevnega roka dalje do plačila; 11. toženka pa nanjo ni odgovorila. Oba pooblaščenca sta priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem postopku že izdalo sodbo in sklep z dne 05. 11. 2010, s katerim je v 4. točki izreka tožnici po načelu uspeha v pravdi naložilo, da 11. toženki povrne 68.806,08 EUR pravdnih stroškov in 1. do 10. in 12. toženki 557.550,40 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pritožbeno sodišče je nato v tem delu odločitev sodišča prve stopnje z odločbo I Cpg 212/2011 z dne 25. 05. 2011 razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek. V svoji odločbi je navedlo, da iz obrazložitve in stroškovnika sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje upoštevalo, da 1. do 10. in 12. toženko zastopa več odvetnikov. V ponovnem odločanju je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom na podlagi 12. člena ZOdvT odločilo, da oba odvetnika, ki sta zastopala 1. do 10. in 12. toženko, za svojo storitev prejmeta celotne nagrade in povrnitev vseh izdatkov, ki so jima pri tem nastali.

6. Pritožba pravilno opozarja, da relevantno pravno podlago za naložitev pravdnih stroškov v primeru, če stranko zastopa več odvetnikov, predstavlja določba 7. člena ZOdvT. Ta določa, da če je naročilo dano več odvetnikom, da ga skupno opravijo, prejme vsak odvetnik za svojo storitev celotne nagrade in povrnitev izdatkov, ki so pri tem nastali. Določba na prvi pogled torej zahteva, da vsak odvetnik za svoje delo dobi celotno plačilo, kar nadalje pomeni, da ima vsaka stranka lahko več odvetnikov in v primeru neuspeha nosi riziko njihovega celotnega poplačila, v nasprotnem primeru pa takšno breme prevali na nasprotno stranko. Ne glede na to pa je pri odločanju o naložitvi plačila stroškov nasprotni stranki treba v vsakem primeru upoštevati tudi načelo potrebnosti in smotrnosti stroškov pravdanja, kot izhaja iz 155. člena ZPP. Po 1. odstavku tega člena pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin. Iz tega izhaja, da ima stranka vsekakor pravico, da ima več pooblaščencev, vendar pa mora v zvezi s povračilom pravdnih stroškov spoštovati temeljno pravilo, da mora obseg stroškov, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo mero, ko je še mogoče učinkovito varstvo njenih lastnih interesov. V primeru, da stranko torej istočasno zastopata dva odvetnika, so potrebni stroški le za enega, ne glede na to, da je bilo v zadevi morda potrebno določeno specialistično znanje (N. Betetto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, str. 36; podobno tudi predlog ZOdvT na prilogi A121).

7. Pritožbeno sodišče poudarja, da je v konkretnem primeru tožnica tožbo najprej vložila zgolj zoper 1. toženko C. d.o.o.; ker pa je 1. toženka izvedla statusne spremembe v obliki oddelitev z ustanovitvijo novih družb, je tožnica z vlogo z dne 13. 05. 2009 v skladu s 636. členom ZGD-1 tožbo razširila na nove družbe. Navedene družbe (1. do 10. in 12. toženka) so pravne naslednice prvotno tožene družbe in vse poslujejo na istem naslovu kot tudi jih vse skupaj zastopa isti direktor M. M.. Iz tega izhaja, da gre na nek način za eno samo stranko (enotno sosporništvo) in ne 11 toženk, ki bi vsaka posebej zahtevale posebno angažiranje odvetnika v smislu navajanja specifičnih dejstev in predlaganja posebnih dokazov. Glede na navedeno bi torej bilo mogoče zaključiti, da sta eno samo stranko istočasno zastopala dva pooblaščenca, pri čemer za predmetno pravdo glede na zgoraj zavzeto materialnopravno izhodišče niso bili potrebni stroški obeh. Ker pritožba višine priznanih stroškov odvetnici P. R. iz Odvetniške pisarne A ne izpodbija, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep v 2. točki izreka spremenilo tako, da je tožnici naložilo, da je dolžna 1. do 10. in 12. toženki povrniti zgolj priglašene in priznane pravdne stroške odvetnice P. R. v višini 308.299,00 EUR (ne pa tudi pravdnih stroškov odvetnika B. P. v višini 164.304,00 EUR), v primeru zamude s plačilom skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila (358. člen v zvezi s 366. členom ZPP).

8. Ker je tožnica s pritožbo uspela, so ji 1. do 10. in 12. toženka dolžne v skladu s 154. členom ZPP in 2. odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v roku 15 dni povrniti njene stroške pritožbenega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila, stroške obeh odgovorov na pritožbo pa so dolžne nositi same. Tožnica je priglasila strošek sestave pritožbe v višini 50 EUR (tar. št. 3220 ZOdvT) in 10 EUR pavšala za PTT (tar. št. 6002), kar ob upoštevanju 20 % DDV (12 EUR) znese 72,00 EUR pritožbenih stroškov.