Jedro

Ker je bil namen izdane začasne odredbe posestno stanje urediti zgolj začasno (in sicer do pravnomočne odločitve v tej pravdi), tožnik pravnega interesa za tožbo oziroma z njo zahtevano pravno varstvo ni izgubil. Na drugi strani pa bi pritrditev stališču tožene stranke hkrati pomenila, da bi bil pomen regulacijskih začasnih odredb v motenjskih sporih dejansko izničen. In to navkljub okoliščini, da je lahko zaradi varstva pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) oziroma nastankom nenadomestljive (težko nadomestljive škode) njihova izdaja tudi v tovrstnih sporih nujno potrebna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklepom z dne 1. 12. 2016: - odločilo, da je dolžna toženka tožniku nemudoma vrniti v posest stanovanje št. 6 na naslovu ... in vzpostaviti prejšnje stanje tako, da na vhodna vrata navedenega stanovanja namesti prejšnjo ključavnico ali pa tožniku izroči ključe ključavnice, ki se sedaj nahaja v vhodnih vratih stanovanja, kot tudi, da se ji v bodoče prepoveduje motenje tožnikove posesti na navedeni nepremičnini z zamenjavo ključavnice od vhodnih vrat ali na podoben način (1. točka izreka), - tožbo zavrglo glede zahtevka na ugotovitev, da je toženka motila tožnikovo posest na stanovanju št. 6 v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., s tem, ko je zamenjala ključavnico od vhodnih vrat v stanovanju (2. točka izreka), - odločilo, da je dolžna toženka tožniku v roku 15-ih dni povrniti stroške postopka v višini 594,74 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila (3. točka izreka).

2. Zoper 1. in 3. točko izreka sklepa se zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve pravil postopka pritožuje toženka, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi (odpravi) in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podredno pa, da odloči samo in tožbeni zahtevek zavrne. Izpostavlja, da je v odgovoru na tožbo primarno ugovarjala pravnemu in ekonomskemu interesu tožnika za vložitev tožbe. Takoj naslednji dan po vročitvi začasne odredbe je prostovoljno predala en izvod ključa tožniku. Tožbeni zahtevek naj bi bilo potrebno zavrniti, ne glede na to, ali je bil v času, ko je bila vložena tožba, utemeljen. Pritožba se sklicuje se na VSK sklep I Cp 406/2006 z dne 23. 5. 2006 ter VSL sklep Cp 1432/2008 z dne 4. 3. 2009. Tožnik mora pravni interes za motenjsko pravdo izkazovati ves čas postopka, in sicer tudi ob zaključku obravnave. Tožnik je že z začasno odredbo dosegel cilj tožbenega zahtevka. V nadaljevanju pritožnica omenja, kaj naj bi v zvezi z izkazom pravnega interesa za vložitev tožbe v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje. Slednje se ni opredelilo do toženkinih navedb glede vprašanja posesti ob zaključku glavne obravnave, zaradi česar naj bi dejansko stanje nepopolno ugotovilo. Prav tako se ni opredelilo do njenih navedb glede trenutnega stanja posesti in časovne meje pravnomočnosti. S tem je kršilo pravila postopka. V nadaljevanju se sklicuje na sodno prakso Ustavnega sodišča RS glede 22. člena Ustave RS. Podan naj bi bil tudi pritožbeni razlog iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker naj bi bil tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen, pritožnica izpodbija tudi stroškovno odločitev (3. točka izreka).

3. Tožnik je v odgovoru predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je (v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) pravilno poudarilo, da okoliščina v predmetni zadevi izdane regulacijske začasne odredbe, ki jo je toženka izvršila in s tem tožniku ponovno omogočila posest stanovanja, slednjemu pravnega interesa za posestno varstvo ne jemlje. Pritožnica se s tem naziranjem ne strinja, a v nasprotno ne prepriča. 6. Z začasno odredbo sodišče ne odloči o tožbenem zahtevku. Njena vloga (oziroma vloga z njo vzpostavljenega zavarovanja) ni samostojna, ampak je v razmerju do s tožbenim zahtevkom uveljavljanega pravnega varstva instrumentalna (namenska) in (kot to pove že samo njeno ime) hkrati (zgolj) začasna. Z začasno odredbo (če gre za t. i. zavarovalno začasno odredbo) se namreč poskuša bodisi zavarovati izvršitev terjatve v prihodnosti, bodisi (če gre kot v obravnavani zadevi za t. i. regulacijsko začasno odredbo) začasno (in sicer do pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku) urediti sporno pravno razmerje (zaradi varstva obstoječega stanja/pravne sfere pred grozečim nasiljem/nevarnostjo uporabe sile oziroma nastanka nenadomestljive/težko nadomestljive škode).(1) Ker je bil torej namen v predmetni zadevi dne 23. 8. 2016 izdane začasne odredbe posestno stanje urediti zgolj začasno(2) (in sicer, kot to jasno izhaja iz točke I/2 njenega izreka, do pravnomočne odločitve v tej pravdi), tožnik pravnega interesa za tožbo oziroma z njo zahtevano pravno varstvo ni izgubil. Na drugi strani pa bi pritrditev stališču tožene stranke hkrati pomenila, da bi bil pomen regulacijskih začasnih odredb v motenjskih sporih dejansko izničen. In to navkljub okoliščini, da je lahko zaradi varstva pred grozečim nasiljem (nevarnostjo uporabe sile) oziroma nastankom nenadomestljive (težko nadomestljive škode) njihova izdaja tudi v tovrstnih sporih nujno potrebna.

7. Upoštevaje, da izdana začasna odredba tožniku ne jemlje niti pravnega interesa za predmetno tožbo, niti ni zaradi nje njegov tožbeni zahtevek neutemeljen,(3) je pritožbeno sklicevanje na odločbi VSK I Cp 406/2006 z dne 23. 5. 2006 ter VSL Cp 1432/2008(4) z dne 4. 3. 2009 (v okviru katerih se vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka oziroma obstoja ekonomskega/pravnega interesa ni presojalo z ozirom na okoliščino predhodno izdane začasne odredbe) brezpredmetno. Prav tako ne drži pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do toženkinih navedb glede relevantnosti dejanskega stanja (posesti) ob zaključku glavne obravnave. S pravilnim pojasnilom, da izdaja regulacijske začasne odredbe pravnega interesa za posestno varstvo ne jemlje, je v celoti (smiselno) odgovorilo tudi nanje. Zato so prav tako neutemeljeni (tudi sicer presplošni) ostali z izpostavljenim navajanjem povezani pritožbeni očitki. Z ozirom na to, da gradi zgolj na neutemeljeni trditvi o napačnosti odločitve glede glavne stvari, pa ni bilo moč slediti niti pritožbi zoper stroškovno odločitev.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče toženkino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP(5)). Zaradi neuspeha s pritožbo toženka sama trpi stroške nastale z njeno vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tudi tožnik sam nosi svoje z vložitvijo odgovora nastale stroške, saj niso v njem podane navedbe v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Glej odločbo Ustavnega sodišča RS Up-275/97 z dne 16. 7. 1998 oziroma sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 105/2008 z dne 26. 6. 2008. Op. št. (2): Prav tako ne gre spregledati okoliščine, ki jo prepričljivo izpostavlja sodišče prve stopnje (pritožba pa tem zaključkom ustrezno niti ne oporeka), da dajatveni del tožbenega zahtevka vključuje tudi prepovedni del, o katerem pa sodišče prve stopnje z izdano začasno odredbo ni odločalo.

Op. št. (3): Kot je bilo predhodno poudarjeno, izdaja začasne odredbe ne more nadomestiti odločitve o tožbenem zahtevku, v razmerju do katerega ima zgolj instrumentalen namen.

Op. št. (4): Pravilno II Cp 1432/2008. Op. št. (5): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.