Jedro

Pomotno poimenovanje v uvodu asignacijske pogodbe in očitna pomota pri zapisu 1. točke pogodbe (povzete po prvostopnem sodišču) ne pomeni, da vsebina obveznosti tožene stranke napram tožeči stranki ni jasna. Nasprotno, zapis te obveznosti je jasen (dodatno dokazan z delnim plačilom), zato ne potrebuje razlage nejasnih določil.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi v izpodbijanem delu (II. in IV. točka izreka).

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je tožeči stranki povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 444,48 EUR v petnajstih dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom: - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 96204/2010 z dne 12.7.2010 razveljavilo v še nerazveljavljenem delu (I. točka izreka), - toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 3.185,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.2.2010 dalje do plačila (II. točka izreka), - tožbeni zahtevek za plačilo glavnice 2.142,60 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi je zavrnilo (III. točka izreka), - toženi stranki je še naložilo, da mora tožeči stranki povrniti 261,00 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

2. Tožena stranka je zoper sodbo v II. in IV. točki izreka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sodbe in sklepa (pravilno sodbe) v ugodilnem in stroškovnem delu ter vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno odločanje oziroma spremembo sodbe v njeno korist. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki je predlagala njeno zavrnitev. Priglasila je stroške za odgovor na pritožbo.

4. Dne 10.1.2014 je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek. Glede na to, da so bila pred tem v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja strank, ni bilo ovire za izdajo te odločbe (smiselno drugi odstavek 207. člena ZPP).

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožnica navaja, da je sklenjena asignacijska pogodba (priloga A7), na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, po vsebini nelogična, saj ne gre le za napake ali zamenjave pri poimenovanju strank, pač pa za vsebinske pomanjkljivosti. Vendar po oceni pritožbenega sodišča navedeni pritožbeni očitki ne držijo. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopnemu sodišču, da je iz besedila asignacijske pogodbe jasno razvidno, da je T, d.o.o., pooblastil M, d.o.o. (tožena stranka), da v njegovem imenu plača družbi E (tožeča stranka), slednjega pa, da tako izpolnitev sprejme (točka II pogodbe). Iz navedenega sledi, da je T, d.o.o. nastopal kot nakazovalec (asignant), tožena stranka kot nakazanec (asignat), tožeča stranka pa kot prejemnik nakazila (asignatar). Po določilu 1035. člena Obligacijskega zakonika (OZ) z nakazilom (asignacijo) pooblašča ena oseba, nakazovalec (asignant) drugo osebo, nakazanca (asignata), da na njen račun izpolni nekaj določeni tretji osebi, prejemniku nakazila (asignatarju), tega pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev. Iz vsebine asignacijske pogodbe, zlasti iz odločilnega drugega člena pogodbe izhaja, da T, d.o.o., pooblašča toženo stranko, da na njen račun plača tožeči stranki, tožečo stranko pa pooblašča, da v svojem imenu sprejme to izpolnitev. Določba II. točke asignacijske pogodbe je torej jasna. V uvodu sta sicer zamenjani poimenovanji med asignantom in asignatom, je pa T, d.o.o., naveden kot dolžnik, toženec kot dolžnikov dolžnik, tožnik pa kot prejemnik nakazila, kar ustreza položajem tožeče in tožene stranke (ter T, d.o.o.) v tej zadevi. Obstoj obveznosti tudi dodatno potrjuje dejstvo, da je tožena stranka tožeči stranki delno plačala na račun asignacije 1.000,00 EUR, zaradi česar tožeča stranka v tem sporu zahteva le še preostanek zneska. Da gre za delno plačilo na podlagi asignacijske pogodbe, je razvidno iz predloženega pregleda prometa (priloga A8). Pritožbeno sodišče zato ne more slediti pritožbenim navedbam, da zaradi (pomotnega) poimenovanja v uvodu asignacijske pogodbe in zaradi očitne pomote pri zapisu 1. točke pogodbe (povzete po prvostopnem sodišču), vsebina obveznosti tožene stranke napram tožeči stranki ni jasna. Nasprotno, zapis te obveznosti je jasen (dodatno dokazan z delnim plačilom), zato ne potrebuje razlage nejasnih določil v smislu 83. člena OZ. Če pa so določila pogodbe jasna, se uporabljajo tako, kot se glasijo (prvi odstavek 82. člena OZ).

7. Na obveznost tožene stranke iz asignacijske pogodbe ne vpliva omemba odvetniške pisarne X v 1. členu pogodbe, ki je povsem nepotrebna in za odločitev tudi nepomembna. Prav tako za odločitev niso pomembne določbe II. in IV. točke Pogodbe, pač glede na to, da je določba II. točke pogodbe, v kateri tožena stranka prevzema obveznost iz pogodbe napram tožeči stranki, povsem jasna.

8. Pritožnica z izvajanji o napakah volje oziroma zmoti pri sklepanju pogodbe ne more uspeti, saj ni trdila, da bi bila pogodba zaradi tega razveljavljena. Dokler pa pogodba ni razveljavljena, ustvarja pravice in obveznosti za pogodbeni stranki (prvi odstavek 125. člena OZ).

9. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da so neutemeljeni pritožbeni očitki glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja kot tudi glede bistvenih kršitev določb po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodba sodišča prve stopnje ima razloge o odločilnih dejstvih in ti niso nejasni niti niso med seboj v nasprotju, zato ni podana niti zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Brezpredmetna so izvajanja pritožnice, da listina, na podlagi katere je upnik predlagal izvršbo, ne predstavlja verodostojne listine po 23. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sklep, s katerim je sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, in sklenilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, je že pravnomočen. Sicer pa je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo tudi v preostalem delu (1. točka izreka izpodbijane odločbe), česar pritožnica ne izpodbija.

11. Pritožnica ne pojasni, kako bi kršitev dogovora o krajevni pristojnosti sodišča lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Poleg tega pritožbene navedbe o krajevni pristojnosti nimajo podlage v vlogah in dokaznih listinah v spisu in so zato protispisne.

12. Pritožba ne pove, zakaj naj bi bili stroški nepravilno odmerjeni, sodišče druge stopnje pa samo nepravilnosti tudi ni zasledilo.

13. Izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi so se izkazali za neutemeljene. Prav tako niso podani niti tisti, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrditi (353. člen ZPP).

14. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka, dolžna pa je povrniti tožeči stranki stroške za odgovor na pritožbo. Te je sodišče odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika v skladu z Odvetniško tarifo. V primeru plačilne zamude, gredo tožeči stranki tudi zakonske zamudne obresti za čas zamude.