Jedro

Revidentka s svojimi revizijskimi navedbami v zvezi z interpretacijo določb 36. člena Zakona o poštnih storitvah – ZPStor-1 zatrjuje zmotno uporabo prava, kar je vsebinski revizijski razlog (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). S tem ni izkazala izpolnjevanja uveljavljenega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Razlog za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan, saj revidentka obstoj zelo hudih posledic le pavšalno zatrjuje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka – revidentka vložila revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z razlogi iz 2. in 3. točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. 2. Tožena stranka v odgovoru na revizijo predlaga, da se ta zavrže zaradi nedovoljenosti, podrejeno pa, da se ta zavrne kot neutemeljena in navede razloge za to.

K I. točki izreka

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljevanju: Agencija) z dne 29. 6. 2007. Z navedeno odločbo je Agencija: odločila, da vročanje poštnih pošiljk preko izpostavljenih predalčnikov tam navedenim osebam in članom njihovih gospodinjstev na tam navedenih naslovih ni upravičeno (1. točka izreka); odločila, da je za tam navedeno osebo na tam navedenem naslovu takšno vročanje upravičeno (3. točka izreka); odločila, da v primeru, da se cesta h gospodinjstvu osebe iz 3. točke izreka uredi v takšno stanje, da ne bo predstavljala nevarnosti za življenje ali zdravje vročevalca, mora tožeča stranka pričeti z izvajanjem univerzalne poštne storitve na dom in vročanje poštnih pošiljk preko izpostavljenega predalčnika postane neupravičeno (5. točka izreka); določila način zagotavljanja univerzalne poštne storitve na dom za osebe iz 1. točke izreka (2. točka izreka); odločila, da za osebo iz 2. točke izreka zagotovi takšno univerzalno poštno storitev v izpostavljeni predalčnik, ki ga naj smiselno prestavi bližje gospodinjstvo (4. točka izreka); določila rok za pričetek zagotavljanja univerzalne poštne storitve (6. točka izreka) in ugotovila, da v tem upravnem postopku stroški niso nastali (7. točka izreka).

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revidentka uveljavlja, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka v obravnavani zadevi ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja. S svojimi navedbami v zvezi z interpretacijo določb 36. člena Zakona o poštnih storitvah – ZPSto-1 (Ur. l. RS, št. 42/2002, 52/2002 in 37/2004), na katere sta svojo odločitev oprla Agencija in sodišče prve stopnje, revidentka zatrjuje zmotno uporabo prava, ki pa je vsebinski revizijski razlog (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1). Glede na navedeno revidentka uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.

8. Revidentka uveljavlja tudi dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati (sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 58/2008, X Ips 428/2009 in X Ips 483/2009 in ostali).

9. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka ni izkazala, da bi ji zaradi odločitve v tem postopku nastale zelo hude posledice, ki jih zatrjuje. Zgolj navajanje, da bi takšna odločitev pomenila zanjo „veliko breme in zelo hude posledice“, ne zadošča. Glede na navedeno v obravnavanem primeru tudi ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 10. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka

11. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.