U-I-172/06

9. 3. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe in v postopku za preizkus pobude A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji dne 9. marca 2006

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1029/2004 z dne 27. 1. 2005 v zvezi s sklepom Delovnega sodišča v Celju št. Pd 372/2003 z dne 20. 4. 2004 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Višje delovno in socialno sodišče je zavrnilo pritožbo pritožnika zoper sklep delovnega sodišča prve stopnje, s katerim je to zavrglo njegovo tožbo, da se razveljavi pisno opozorilo delodajalca z dne 15. 9. 2003 o kršitvi delovne obveznosti. Odločitev sodišč temelji na ugotovitvi, da pisno opozorilo ne pomeni kršitve ali posega delodajalca v pravice delavca, zato nima neposrednih pravnih posledic in pomeni le predpostavko za kasnejšo redno odpoved. Šele v sporu o nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi bi delavec lahko uveljavljal neutemeljenost takšnega opozorila. Pritožnik se z odločitvijo sodišč ne strinja. Meni, da izpodbijani sodni odločbi temeljita na neustavnem predpisu.

2.Pritožnik zato predlaga tudi ustavnosodno presojo 83. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki določa, da mora delodajalec pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pisno opozoriti delavca na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve. Izpodbijana zakonska določba je po mnenju pritožnika v neskladju s 25. členom Ustave, ker zoper opozorilo delodajalca, da je kršil pogodbo o zaposlitvi, nima na razpolago posebnega pravnega sredstva. Ustavnemu sodišču predlaga, naj ugotovi neustavnost izpodbijane določbe in zakonodajalcu naloži, da ugotovljeno neustavnost odpravi.

B.

3.Pritožnik izpodbija posamični akt, zoper katerega glede na veljavno zakonsko ureditev niso bila izčrpana vsa pravna sredstva, kar je po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju ZUstS) pogoj za vložitev ustavne pritožbe. V obravnavani zadevi bi pritožnik zoper sodno odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Pdp 1029/2004 glede na tedaj veljavni 21. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 – ZDSS) lahko vložil revizijo. Pred izčrpanjem tega pravnega sredstva ustavna pritožba ni dopustna. Ker pritožnik ni izkazal, da bi izčrpal vsa pravna sredstva, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

4.Po 24. členu ZUstS lahko vloži pobudo vsakdo, če izkaže svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja (tako npr. v odločbi št. U-I-18/98 z dne 19. 4. 2001, Uradni list RS, št. 37/01 in OdlUS X, 76).

5.Pobudnikov pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZDR je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zaradi neizčrpanosti pravnih sredstev zavrglo. Tudi če bi Ustavno sodišče ugotovilo morebitno neskladnost izpodbijane določbe ZDR z Ustavo, se pobudnikov pravni položaj glede na prej navedeno ne bi mogel v ničemer izboljšati. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

C.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj