Jedro

Zmotno je stališče tožene stranke, da velja tudi za nadaljevanje postopka v primeru pravnega nasledstva na aktivni strani rok iz 2. odst. 394. čl. ZGD, saj se po izrecni določbi citiranega zakonskega določila ta rok nanaša le na čas, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oz. družbenikov.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnje postopanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Piranu opr. št. Ig z dne 13.11.1998 razveljavilo v 1. in 3. točki izreka in tožbo tožeče stranke I. d.o.o. zavrglo.

Zoper ta sklep se po svojih pooblaščencih pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je bila sicer res prvotno tožeča stranka I. d.o.o. iz sodnega registra izbrisana na podlagi določb 2. odst. 394. čl. ZGD, stališče sodišča prve stopnje, da ni pravnega nasledstva in da je z izbrisom pooblaščencu prenehalo pooblastilno razmerje, pa ni pravilno. Lastnik družbe I. je bila družba In. d.o.o., ki pa je bila tudi izbrisana iz sodnega registra. Edini lastnik družbe In. d.o.o. pa je F.R. in kot tak je edini pravni naslednik družbe. Ta dejstva izhajajo iz listin v spisu. Ker je že Vrhovno sodišče v sklepu Ips 25/2001 nedvomno ugotovilo, da po izbrisu družbe po skrajšanem postopku na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) možno pravno nasledstvo tudi na aktivni, upniški strani, je odločitev sodišča neprevidna.

Tožena stranka, pa se v odgovoru na pritožbo, ki ga je vložila po svoji pooblaščenki zavzema za zavrnitev pritožbe. Meni, da je pritožba tožeče stranke prepozna. Pravni naslednik tožeče stranke po njenem mnenju tudi zlorablja procesne pravice, saj bi lahko predlagal nadaljevanje postopka, pa je bil pasiven. Po njenem mnenju pa bi lahko tudi na aktivni strani družbenik vstopil le v roku enega leta, sicer svojo terjatev izgubi. Predlaga tudi, da ji sodišče prizna stroške pritožbe.

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je tožbo v obravnavani zadevi vložila družba I. d.o.o.. Prvotna tožnica je med pravdo prenehala obstajati zaradi izbrisa iz sodnega registra. Ustanovitelj te družbe pa je bila družba In. d.o.o., ki je bila kasneje prav tako izbrisana iz sodnega registra. Edini lastnik te družbe pa je bil F.R. Po določbah 3. tč. 1. odst. 205. čl. ZPP se postopek prekine, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oz. če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje. To pomeni, da je zaradi prenehanja obstoja tožeče stranke nastopila prekinitev postopka po samem zakonu. Tako prekinjen postopek pa se glede na določila 1. odst. 208. čl. ZPP nadaljuje, ko ga pravni naslednik pravne osebe prevzame ali ko ga sodnik povabi, naj to stori. Ker so družbeniki univerzalni pravni nasledniki izbrisane gospodarske družbe, vstopijo v vse njene pravice in obveznosti. To pa pomeni, da ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da pravnega nasledstva na aktivni strani ni. Pravni naslednik prvotno tožeče stranke je bila kot njen ustanovitelj družba In. d.o.o., ker pa je bila tudi ta, kot je razvidno iz navedb pritožnika, potrjeno pa tudi s predloženimi dokazili, izbrisana iz sodnega registra je njen pravni naslednik pritožnik, ki je bil njen edini družbenik. Slednji pa je v postopek vstopil, saj ga je prevzel. Zmotno pa je stališče tožene stranke, da velja tudi za nadaljevanje postopka v primeru pravnega nasledstva na aktivni strani rok iz 2. odst. 394. čl. ZGD, saj se po izrecni določbi citiranega zakonskega določila ta rok nanaša le na čas, v katerem lahko upniki uveljavljajo terjatve do delničarjev oz. družbenikov. Zato je pritožbeno sodišče utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prave stopnje v nadaljnji postopek (3. tč. 365. čl. ZPP).

Odločba o stroških temelji na določilih 3. odst. 165. čl. ZPP.