Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje je postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč le o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, konkretno o tem, ali je bilo določeno procesno dejanje zamujeno iz opravičljivega razloga. Tak sklep nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
Predlog za dopustitev revizije se zavrže.
1.Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrnilo predlog tožnic z 28. 11. 2023 za vrnitev v prejšnje stanje, s katerim sta skušali odpraviti posledice, ki so nastale zaradi zamujenega roka za vložitev revizije.
2.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnic in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
3.Zoper sklep sodišča druge stopnje vlagata tožnici predlog za dopustitev revizije in predlagata, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede pravnih vprašanj:
-- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da navedbe razlogov za zamudo roka s stani tožeče stranke niso omogočale sodne presoje utemeljenosti teh razlogov;
-- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da je kot temelj za odločanje vzelo presojo zdravstvenega stanja pooblaščenca v trenutku zamude procesnega roka namesto presoje zdravniškega potrdila iz katerega izhaja, da pooblaščenec v trenutku zamude procesnega roka ni bil sposoben opravljanja pravnih dejanj;
-- ali je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da so bile navedbe tožeče stranke podane prepozno? Oziroma postavljeno drugače: ali je v primeru predloga za vrnitev v prejšnje stanje vse navedbe potrebno podati že v samem predlogu? In nadalje: ali bi v okoliščinah konkretnega primera tožeča stranka podrobnejše navedbe glede razlogov za zamudo procesnega dejanja lahko podala tudi po vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in po poteku roka iz drugega odstavka 117. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).
4.Predlog ni dovoljen.
5.Po prvem odstavku 384. člena ZPP je revizija dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Sklep o zavrnitvi pritožbe zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni tak sklep. Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v več odločbah,(1) je postopek v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje postopek, ki je vzporeden (akcesoren) postopku o glavni stvari. V njem se ne odloča o glavni stvari, temveč le o utemeljenosti predloga za vrnitev postopka v prejšnje stanje, konkretno o tem, ali je bila zamuda procesnega dejanja oziroma naroka opravičljiva ali ne. Tak sklep tako nima lastnosti končnosti in postopek z njim ni pravnomočno končan, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen. Glede na to je Vrhovno sodišče predlog ob smiselni uporabi 377. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP zavrglo.
6.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnikov, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
-------------------------------
Op. št. (1)Primerjaj npr. zavrženja predlogov za dopustitev revizije v odločbah Vrhovnega sodišča II DoR 21/2023 z 22. 2. 2023, II DoR 269/2018 s 13. 9. 2018, II DoR 117/2016 s 23. 6. 2016 in II DoR 261/2015 s 5. 11. 2015.