Jedro

Z dnem začetka stečajnega postopka nastopi pravna posledica iz 4. odst. 112. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93 - ZPPSL) in se terjatev v tuji valuti spremeni v terjatev v domači valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka stečaja. Zato morajo biti prijave upniških terjatev vložene v domači valuti. Ob navedbi pravne podlage prijavljene terjatve mora stečajni upnik opraviti tudi preračun iz tuje v domačo valuto. Iz razlogov ekonomičnosti in glede na to, da sodišča razpolagajo z računalniškim programom za izračun valutnih vrednosti, pa ne predstavlja kršitev, če sodišče samo opravi izračun tolarske vrednosti prijavljene terjatve.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Stečajni upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, ki je upnika zaradi ugotovitve obstoja dela prijavljene terjatve v znesku 273,921.231,61 sit, napotilo na pravdo. V pritožbi je navedel, da je upravičen do obresti skladno s 114. členom ZPPSL.

Pritožba ni utemeljena.

Najprej je potrebno ugotoviti, da je stečajni upnik prijavil terjatev v znesku 668,080.280,63 sit in ne v znesku 671,654.931,61 sit, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Stečajni upnik je namreč v prijavi navedel glavnico v znesku 3,000.000,00 USD in obračunane obresti v znesku 2,066.115,33 USD ali skupno terjatev v znesku 5,066.115,33 USD. Z dnem začetka stečajnega postopka nastopi pravna posledica iz 4.odst. 112. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. RS št. 67/93 - ZPPSL) in se terjatev v tuji valuti spremeni v terjatev v domači valuti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan začetka stečaja. Iz tega sledi, da morajo prijave upniških terjatev biti vložene v domači valuti. Predsednik stečajnega senata pa mora prizkusiti skladnost prijave z 2. odst. 137. člena ZPPSL. Ob navedbi pravne podlage prijavljene terjatve mora stečajni upnik opraviti tudi preračun iz tuje v domačo valuto. Iz razlogov ekonomičnosti in glede na to, da sodišča razpolagajo z računalniškim programom za izračun valutnih vrednosti, pa ne predstavlja kršitev, če sodišče samo opravi izračun tolarske vrednosti prijavljene terjatve. Srednji tečaj Bnake Slovenije za 1 USD je bil na dan začetka stečaja 12.8.1996 - 131,8723 sit. Iz zapisnika o naroku za preizkus upniških terjatev, ki je bil opravljen dne 21.1.1997 je razvidno, da je stečajni upravitelj prerkal prijavljeno terjatev v znesku 273,921.231,33 sit. V takem primeru mora stečajni senat po določilu člena 144/I ZPPSL napotiti stečajnega upnika, da začne v 15 dneh od vročitve sklepa postopek pred sodiščem ali drugim organom za ugotovitev prerekane terjatve. Utemeljenost pritožnikove terjatve se bo torej ugotavljala v pravdnem postopku, če bo pravočasno vložil tožbo. Prvostopno sodišče je tudi pravilno opozorilo upnika na rok za vložitev ugotovitvene tožbe. Upnik mora stečajni senat obvestiti o vložitvi tožbe - le-ta bo samo v takem primeru rezerviral ustrezna sredstva za plačilo prijavljene terjatve do pravnomočne odločitve pravdnega sodišča o tej terjatvi.

Glede na pritožbene navedbe pa je še dodati: Predmet prerekane terjatve so obresti, ki so po navedbi v prijavi natekle do dneva prijave upniške terjatve. Pritožnik neutemeljeno očita prvostopnemu sodišču, da je napačno uporabilo 114. člen ZPPSL in ni priznalo obresti. Citirano določilo se nanaša na obresti po začetku stečajnega postopka, prerekane pa so obresti pred začetkom stečaja. Iz prijave terjatve izhaja, da stečajni upnik sploh ni priglasil zahtevek za obresti, ki bi naj tekle po začetku stečaja in je zato izpodbijani sklep pravilno napotil upnika na pravdo le glede prijavljene glavnice - kapitaliziranih obresti ( ob tem pa ni razumljivo, zakaj je stečajni upravitelj priznal glavnico in obresti, čeprav slednje niso bile prijavljene).