Jedro

Sodišče prve stopnje po toženi strani predlaganega dokaza za zaslišanje stranke ni moglo izvršiti, saj se tožena stranka kljub prejetemu vabilu naroka za glavno obravnavo ni udeležila in svojega izostanka tudi ni upravičila, kar je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi pojasnilo v točki 9 in nato še v točki 12 obrazložitve. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu tožene stranke za zaslišanje strank ni ugodilo oziroma da ga je zavrnilo in ni dopustilo dokazati trditev tožene stranke ter da je s tem kršilo načelo kontradiktornosti, tako ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka trpi sama svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo zneska 3.166,14 EUR s pripadki (točka I. izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v višini 831,98 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne dalje do plačila (točka II. izreka). Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zaključilo, da je tožeča stranka dokazala utemeljenost svojega tožbenega zahtevka, tožena stranka pa svojih ugovornih navedb ni izkazala. Ugotovilo je, da je tožeča stranka toženi stranki dobavljala zemeljski plin, ki ga je zaračunala z vtoževanimi računi, ki jih tožena stranka ni poravnala. Tožena stranka je zatrjevala, da sta pravdni stranki ustno dogovorili odlog plačila in da vsled tega zahtevek še ni zapadel. Kot dokaz je tožena stranka predlagala zaslišanje strank, pri čemer pa ni niti navedla s kom se je tožena stranka dogovarjala o odlogu plačila, v kakšnih zneskih naj bi odplačevala svoj dolg tožeči stranki, koliko obrokov naj bi bilo dogovorjenih, kdaj naj bi se pričeli obroki odplačevati, na kar je opozarjala tožeča stranka, ki je navedbe tožene stranke o ustnem dogovoru v celoti zanikala. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, se zakoniti zastopnik tožene stranke naroka kljub izkazanemu vabilu ni udeležil, svojega izostanka pa tudi ni upravičil. Sodišče prve stopnje je zato tožbenemu zahtevku ugodilo, kot materialno podlago pa je navedlo določbo 619. člena OZ, ki določa, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določeno posel (storitev), naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal. 2. Tožena stranka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje s pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov napačne uporabe materialnega prava ter absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podredno vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. V obrazložitvi pritožbe navaja, da so bile njene navedbe zadostno konkretizirane in da je zanje ponudila zadostne dokaze. Kot dokaz, da je predlagala zaslišanje strank, ki ga sodišče ni izvedlo in razloga za to ni podalo. S tem naj bi sodišče storilo kršitev določb pravdnega postopka, posledično pa napačno ugotovilo dejansko stanje oziroma ga sploh ni ugotavljalo, saj da je napačno zaključilo, da tožena stranka svojih trditev za razliko od tožeče stranke, ni dokazala. Odločitev sodišča prve stopnje naj bi bila zaradi tega tudi materialno pravno napačna. Sodišče prve stopnje se do njenih navajanj naj ne bi konkretneje opredeljevalo, kakor da bi jih štelo za irelevantne in ni izvedlo zaslišanja strank, s čimer je kršilo določila Zakona o pravdnem postopku, kršitev pa je vplivala na pravilnost sodbe. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni bila zaslišana, kar da pomeni kršitev načela kontradiktornosti. Sodišče prve stopnje naj bi ravnalo diskriminatorno, s tem naj bi kršilo strankino pravico do izjave, vse to pa je po mnenju tožene stranke vplivalo na zakonitost in pravilnost prvostopenjske sodbe.

3. Tožeča stranka na pritožbene navedbe tožene stranke ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po toženi stranki pritožbeno uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka v postopku na prvi stopnji niso bile storjene. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku pravilno ugotovilo, da tožena stranka svojih ugovornih navedb, ki pa so bile tudi nekonkretizirane, ni dokazala in to svojo ugotovitev tudi v zadostnem obsegu pojasnilo s skladnimi in jasnimi razlogi.

6. Sodišče prve stopnje po toženi strani predlaganega dokaza za zaslišanje stranke, ni moglo izvršiti, saj se tožena stranka kljub prejetemu vabilu naroka za glavno obravnavo ni udeležila in svojega izostanka tudi ni upravičila, kar je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe tudi pojasnilo v točki 9 in nato še v točki 12 obrazložitve. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje dokaznemu predlogu tožene stranke za zaslišanje strank ni ugodilo oziroma da ga je zavrnilo in ni dopustilo dokazati trditev tožene stranke ter da je s tem kršilo načelo kontradiktornosti, tako ni utemeljen. Prav tako ni utemeljen očitek o kršitvi načela neposrednosti in diskriminatornem ravnanju sodišča. Tožena stranka je imela v postopku na prvi stopnji vse možnosti dokazovanja svojih trditev ne le z zaslišanjem svojega zakonitega zastopnika, temveč tudi z listinami in pričami. Tudi sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka svojih trditev o ustnem dogovoru o odlogu plačila niti ni določno zatrjevala, kar je navedlo tudi sodišče prve stopnje, zato bi bilo njen ugovor zavrniti že iz tega razloga.

7. Prav tako glede na navedeno ni utemeljen pritožbeni očitek, da se sodišče prve stopnje do trditev tožene stranke ni konkretneje opredeljevalo, da jih je štelo za irelevantne in da je posledično zmotno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Tožena stranka ne pojasni konkretizirano do katerih njenih trditev se sodišče prve stopnje ni opredelilo. Kot je že navedeno zgoraj in kot je to razvidno iz obrazložitve sodišča prve stopnje, pa je tožena stranka svoje trditve podala nekonkretizirano, zato se sodišče prve stopnje do njih bolj določno kot se je, tudi ni moglo opredeliti.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje kakor in kolikor jih je ugotovilo sodišče prve stopnje in na katere je sodišče prve stopnje vezano v tem sporu v postopku majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP) pa je sodišče prve stopnje z ugoditvijo tožbenemu zahtevku tudi pravilno uporabilo materialno pravo, kot je tega navedlo v obrazložitvi izpodbijane sodbe.

9. Pritožbeno uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, pritožbeno sodišče pa v postopku na prvi stopnji ni zasledilo niti katere od drugih postopkovnih kršitev, na katere pazi po drugem odstavku 350. člena ZPP po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo po navedenem kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (člen 353 v zvezi s členom 442 ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške (člen 154/I v zvezi s členom 165/I ZPP).