Jedro

Zapisnik mejne obravnave je bil voden korektno in v skladu z relevantnimi predpisi, zato je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi njen pooblaščenec ni soglašal s predlagano mejo ter da je pokazal svojo mejo, na tožnici. Ta pa v pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo v dokaz takšne svoje trditve sploh ni predlagala izvedbe nobenega dokaza. V tožbi v dokaz takšne trditve predlaga le zaslišanje svojega moža - pooblaščenca. Ta dokazni predlog pa je nedopustna tožbena novota po 52. členu ZUS-1. Glede na to, da je tožničin pooblaščenec podpisal zapisnik mejne obravnave, da se strinja s pokazano mejo, tožbeni ugovor, v katerem tožnica izpodbija evidentiranje urejenega dela meje oziroma pravilnost določitve meje, na odločitev v zadevi ne more vplivati.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo kot urejeno evidentiral mejo (del meje): - parcele št. 1151/5 s sosednjimi parcelami št. 44/2 (dotikališče), 1151/2 (dotikališče), 44/6, 46/2, 46/1 in 1151/1 (dotikališče); - parcele št. 1151/1 s sosednjimi parcelami št. 46/1, 44/1, 44/3 (dotikališče), 1154/1 (dotikališče), 1154/3 (dotikališče), 33/2 in 32; - parcele št. 44/3 s sosednjo parcelo št. 44/1, vse k.o. … (1. točka izreka); odločil, da je grafični prikaz urejene meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu in da se urejene meje označi poudarjeno (2. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (3. točka izreka). V obrazložitvi navaja, da je bil zahtevi priložen ustrezen elaborat, da je bila vsem lastnikom parcel, katerih meja se je urejala in lastnikom sosednjih parcel zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi, da je stranke, ki na mejni obravnavi niso bile prisotne, skladno s 36. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) povabil k izjavi o poteku predlagane meje ter da je preveril, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

2. Drugostopenjski upravni organ je tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil. V obrazložitvi pritožbene odločbe citira relevantne določbe ZEN ter zavrača pritožbeni ugovor, v katerem tožnica oporeka tako urejenim mejam kot tudi podanemu soglasju njenega pooblaščenca z na mejni obravnavi pokazanimi mejami. V zvezi s tem navaja, da iz zapisnika mejne obravnave izhaja nesporno strinjanje tožničinega pooblaščenca s predlagano mejo. Izpostavlja tudi, da niti tožnica niti njen pooblaščenec do izdaje izpodbijane prvostopne odločbe podanega soglasja nista preklicala. V zvezi s pritožbeno navedbo o zmanjšanih površinah in izgubi zemljišča pa pojasnjuje, da se površina parcele izračuna iz ravninskih koordinat zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo ter da lahko pride tudi do odstopanj ter izračuna drugačne površine, kot izhaja iz dosedanjih uradnih evidenc, kar pa je v veliki meri odvisno od natančnosti predhodnih meritev oziroma izdelave zemljiškega katastra.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je po vpogledu v grafični prikaz izpodbijane odločbe mogoče ugotoviti, da se meja med parc. št. 1151/1 in parc. št. 33/2 ter parc. št. 32, vse k.o. ..., ne more šteti za urejeno, ker grafični prikaz meje ni prikazan poudarjeno. V tem delu je zato izpodbijana odločba sama s seboj v nasprotju. Dalje zatrjuje, da geodet mejne obravnave ter pisanje zapisnika ni vodil v skladu z zahtevami ZEN in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru. Ne samo, da ni zabeležil ves čas ponavljajočih pripomb tožničinega zastopnika, da pokazana meja s strani lastnika parcel št. 1151/1 in 1151/5 ni točna, temveč je tudi opustil njegove navedbe, kje poteka njegova pokazana meja. Ni torej zabeležil natančnega poteka in vsebine v postopku opravljenih dejanj in danih izjav. V naravi namreč parc. št. 1151/1 in 1151/5 predstavljata občinsko cesto, ki jo predlagatelj postopka želi razširiti. Tožničin pooblaščenec, ki je njen mož, je upokojenec in prava neuka oseba ter s svojimi pravicami v postopku s strani geodeta niti ni bil seznanjen. Vsebina zapisnika torej ne ustreza dejansko izpeljanemu postopku. Zapisnika geodet pooblaščencu tožnice pred njegovim podpisom tudi ni prebral. Samo pokazal mu je, kje naj se podpiše. Tako izpostavlja, da njen pooblaščenec nikoli ni podpisal vsebine zapisnika o strinjanju s potekom predlaganih mej. Pri njem ni bila podana nobena napaka volje pri izjavljanju o poteku predlagane meje, saj je ves čas jasno zatrjeval in kazal, t.j. predlagal mejo, ki je po njegovem prepričanju, temelječem na listinah, pravilna. Njegova volja je bila, da se meja uredi po historičnih podatkih, vendar je geodet ni upošteval, zato v tem postopku ne uveljavlja nobene napake volje. Gre pa za tako hude kršitve vodenja mejne obravnave in vodenja zapisnika, da je v tem delu postopek evidentiranja nezakonit. S tem v zvezi predlaga zaslišanje priče A.A. V nadaljevanju tožbe po vsebini izpodbija evidentiranje urejene meje. Meni, da napadena meja ne poteka po meji dejanskega uživanja ter ne izpolnjuje pogojev skladnosti z mejo po podatkih zemljiškega katastra. Predlaga tudi svoje zaslišanje ter postavitev izvedenca geodetske stroke. Sodišču po povedanem predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov na glavni obravnavi tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži povrnitev njenih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Toženka in stranka z interesom Občina B. na tožbo nista odgovorili.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je sporna odločitev prvostopenjskega upravnega organa v izpodbijani odločbi, da kot urejen evidentira del meje med parcelo št. 1151/1, katere lastnik je predlagatelj postopka Občina B. (stranka z interesom), s (med drugimi) parcelami št. 44/1, 33/2 in 32, katerih solastnica je tožnica, ter med parcelo št. 44/3, katere lastnica je prav tako stranka z interesom, s sosednjo parcelo št. 44/1, katere solastnica je tožnica. Tožnica namreč ugovarja zakonitosti izvedenega postopka mejne obravnave ter zapisnika le-te, saj zatrjuje, da njen pooblaščenec ni podpisal vsebine zapisnika o strinjanju s potekom predlaganih mej ter da je na mejni obravnavi pokazal, kje točno poteka meja. Ugovarja tudi napačnemu grafičnemu prikazu urejene meje, ki je sestavni del izpodbijane odločbe, zaradi česar je po njenem prepričanju izpodbijana odločba sama s seboj v nasprotju. Prav tako po vsebini izpodbija evidentiranje urejene meje.

7. Po določbi prvega odstavka 28. člena ZEN se postopek evidentiranja urejene meje uvede na zahtevo lastnika parcele. Po določbi drugega odstavka tega člena so lastniki parcel, ki po zemljiškokatastrskem načrtu ali po zemljiškokatastrskem prikazu mejijo ali se dotikajo meje, ki se ureja v postopku urejanja meje, stranke v postopku urejanja meje in v postopku evidentiranja urejene meje. Po določbi prvega ostavka 31. člena ZEN na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Po določbi petega odstavka istega člena tega zakona si mora geodet, če se pokazane meje ne razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra, vendar lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena ne soglašajo z njenim potekom, prizadevati za sporazum med njimi; če ga ne morejo doseči, določi potek predlagane meje geodet; lastniki parcel iz prvega odstavka tega člena, ki ne soglašajo s predlagano mejo, ki jo je določil geodet, morajo pokazati svojo mejo; če je ne pokažejo, se šteje, da s predlagano mejo soglašajo. Po tretjem odstavku 32. člena ZEN zapisnik mejne obravnave podpišejo geodet in lastniki. Če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku. Vanj se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik. Lastniki lahko podpišejo le prisotnost na mejni obravnavi. Po določbi petega odstavka 4. člena Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik) mora zapisnik mejne obravnave vsebovati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav. Geodet mora zapisnik voditi tako, da je iz njega mogoče nedvoumno ugotoviti, pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in kaj so izjavili. V opisu poteka mejne obravnave mora geodet navesti zlasti, kateri udeleženci soglašajo s predlagano mejo in kateri udeleženci so pokazali svojo pokazano mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo. Iz zapisnika mejne obravnave mora biti nedvoumno razvidno, na katero predlagano mejo ali njen del oziroma pokazano mejo ali njen del se nanaša soglasje oziroma druge izjave udeležencev. Mejo navede geodet s parcelno številko, ki jo meja določa, del meje pa s parcelno številko sosednjih parcel, če pa to ni nedvoumno jasno, pa z eno ali več skicami v zapisniku. Po šestem odstavku te določbe Pravilnika mora geodet na mejni obravnavi posebej opozoriti in v zapisniku navesti, katere pokazane meje se razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra (prva alineja); da se šteje, da se udeleženci strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje pokazane meje, tudi če na mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo (tretja alineja). Po desetem odstavku iste določbe Pravilnika mora geodet udeležencem, preden zapisnik mejne obravnave podpišejo, le-tega prebrati. V skladu z enajstim odstavkom 4. člena Pravilnika mora biti iz zapisnika mejne obravnave nedvoumno razvidno, pri katerih dejanjih je bil udeleženec prisoten, če želi podpisati le svojo prisotnost na mejni obravnavi.

8. Sodišče po vpogledu v upravni spis zadeve in po preučitvi tožbenih navedb in dokaznih predlogov tožnice sodi, da je odločitev upravnih organov obeh stopenj pravilna. Sodišče v celoti sledi dokazni oceni drugostopenjskega organa v pritožbeni odločbi glede podanega soglasja tožničinega pooblaščenca z na mejni obravnavi pokazanimi mejami in se na razloge le-te tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

9. Iz zapisnika mejne obravnave, ki je bil zaključen 23. 8. 2012, je razvidno, da je tožnico, kot solastnico parcel št. 44/1, 33/2 in 32, vse k.o. … zastopal mož A.A., ki je tudi predložil ustrezno pooblastilo za zastopanje na predmetni mejni obravnavi. Na 3. strani zapisnika je v zadnjem odstavku navedeno, da so prisotni na mejni obravnavi na parcelah št. 32, 33/2, 44/1, 44/3 in 1151/1 bili dne 6. 8. 2012 seznanjeni s potekom predlagane meje parc. št. 1151/1 proti 32 (del), proti 33/2, proti 44/1 in del 44/1 proti 44/3. Meja poteka tako, kot prikazuje grafični prikaz na skici, ki se nahaja pod navedenim zapisom na tej strani zapisnika. Poleg skice so podpisi prisotnih strank. Na 4. strani zapisnika je v prvem odstavku navedeno, da je meja, kot jo prikazuje grafični prikaz na tem zapisniku, bila vsem prisotnim pokazana in v naravi v njihovi prisotnosti označena. Ravno tako jim je bil prikazan grafični prikaz na prejšnji strani tega zapisnika. Z mejami soglašajo, kar potrjujejo s svojim podpisom. Zapisnik je bil prisotnim prebran in nanj nimajo pripomb. Pod tem zapisom se nahajajo imena strank oziroma njihovih pooblaščencev, med drugim tudi ime A.A. ter navedba, da gre za pooblaščenca B.B. - tožnice ter njegov podpis. Glede na takšne, nedvoumne in popolnoma jasne navedbe v zapisniku sodišče sodi, da kolikor se tožničin pooblaščenec s predlagano in pokazano ter v naravi v prisotnosti tudi njenega pooblaščenca označeno mejo ne bi strinjal, bi to tudi navedel oziroma vsaj zapisnika oziroma takšnih navedb v zapisniku ne bi podpisal. Tako je bil po presoji sodišča zapisnik mejne obravnave voden korektno in v skladu z zgoraj citiranimi relevantnimi predpisi, zato je dokazno breme, da dokaže, da na mejni obravnavi njen pooblaščenec ni soglašal s predlagano mejo ter da je pokazal svojo mejo, na tožnici. Ta pa v pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo v dokaz takšne svoje trditve sploh ni predlagala izvedbe nobenega dokaza. V tožbi pa v dokaz takšne trditve predlaga le zaslišanje svojega moža - pooblaščenca A.A. Ta dokazni predlog pa sodišče zavrača, ker gre za nedopustno tožbeno novoto po 52. členu ZUS-1. Po tej določbi namreč lahko tožnik v tožbi navaja nove dokaze, vendar pa mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje upravnega akta. Tožnica pa ni pojasnila, zakaj tega dokaznega predloga ni podala že tekom predmetnega upravnega postopka. Sodišče pa zgolj dodaja, da le z zaslišanjem svojega moža (brez dokaznega predloga za zaslišanje še kakšne druge priče oziroma predložitve listinskega dokaza) tožnica ne bi mogla dokazati, da je bil zapisnik mejne obravnave nepravilno sestavljen.

10. Glede na to, da je tožničin pooblaščenec podpisal zapisnik mejne obravnave, da se strinja s pokazano mejo, tožbeni ugovor, v katerem tožnica izpodbija evidentiranje urejenega dela meje oziroma pravilnost določitve meje, na odločitev v zadevi ne more vplivati. Zato je sodišče zavrnilo tudi predlagana dokaza za zaslišanje tožnice in za postavitev izvedenca geodetske stroke, sicer pa gre tudi v primeru teh dokaznih predlogov za nedovoljeno tožbeno novoto.

11. V zvezi s tožbenim ugovorom glede grafičnega prikaza urejene meje pa sodišče odgovarja, da grafični prikaz ni del izreka izpodbijane odločbe, temveč je obvezna priloga odločbe (tretji odstavek 40. člena ZEN). Sicer pa iz upravnega spisa zadeve ter navedb tožnice same izhaja, da je upravni organ očitno pomoto glede poudarjene urejene meje popravil z novo skico oziroma grafičnim prikazom. Tako po presoji sodišča ne gre za bistveno kršitev pravil postopka, ki bi vplivala na odločitev v zadevi.

12. Iz navedenih razlogov sodišče zaključuje, da je odločitev toženke pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

13. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

14. Sodišče je o zadevi odločilo na seji v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1.