Jedro

Komasacija pomeni čim boljšo zaokroženost zemljišč, kar se nanaša na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča in torej ne zgolj na tista zemljišča, ki se nanašajo na posamezne komasacijske udeležence.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da tožeča stranka, kot lastnica v deležu do 1/1, vlaga v komasacijski sklad zemljišča s parc. št. 168/1, 267/1, 273, 274, 399, 400 in 401, vse k.o. ..., v skupni površini 47.860 m2 in v skupni vrednosti 3.872.565 cenilnih enot. Iz komasacijskega sklada pa se ji v isti katastrski občini dodelijo zemljišča s parc. št. 1542, 1632 in 1672, vse k.o. ..., v skupni površini 47.416 m2 in v skupni vrednosti 3.833.385 cenilnih enot. Razlika med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč znaša 470,16 EUR in se tožeči stranki izplača iz komasacijskega sklada. Iz obrazložitve izhaja, da je svojo odločitev upravni organ prve stopnje utemeljil z obrazložitvijo, da je postopek nove razdelitve zemljišč iz komasacijskega sklada potekal v skladu z določbami Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), zato so izpolnjeni pogoji za novo razdelitev zemljišč med komasacijske udeležence.

2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku potrdila navedeno odločitev. V obrazložitvi povzema potek komasacijskega postopka in kot neutemeljene zavrača pritožbene ugovore, da se ji naj dodeli zemljišče v dveh kosih ali naj se ji zemljišče v tabli 15 dodeli točno na istem mestu, kot je bila vložena parcela in s točno isto površino. Pojasnjuje, da tožeča stranka zahteve glede iste lokacije ni podprla z razlogi, ki bi bili pravno relevantni za dodelitev s sklad vložene parcele na istem mestu, zato jih organ ni upošteval oz. jih je upošteval v mejah pripomb in zahtev ostalih komasacijskih udeležencev, kot je bilo tožeči stranki s strani organa prve stopnje že tudi pojasnjeno na zapisnik. V zvezi s pritožbeno navedbo glede nestrinjanja z vrednotenjem pritožbeni organ ugotavlja, da je tožeča stranka podala pripombe na razgrnjen elaborat idejne zasnove, v postopku pa je imela možnost podati tudi pripombe na elaborat vrednotenja zemljišč, vendar to iz pripomb obravnavanih na razgrnjen elaborat ne izhaja. Zato pripomb, ki jih je prvič podala šele v pritožbi, pri odločanju ni bilo mogoče upoštevati. V zvezi s pritožbeno navedbo glede sanacije novo dodeljenega zemljišča, je organ prve stopnje v postopku pojasnil, da je sanacija v pristojnosti Občine ..., ki je investitor komasacije. Poleg tega je organ prve stopnje v postopku komasacije pri obravnavi dopolnjenega elaborata novo dodeljenih zemljišč s sklepom odločil, da je Občina ... dolžna zagotoviti, da se vsi potrebni agromelioracijski posegi na komasacijskem območju ... izvedejo v skladu z ustreznimi predpisi. Občina ... je podala tudi odgovor, v katerem je pojasnila, da je že pristopila k pripravi projektne dokumentacije ter tudi zagotovila sredstva v občinskem proračunu za leto 2015. Glede pritožbene navedbe v zvezi z nepravilnimi oblikami zemljišč in posledično težjo obdelavo, tožena stranka pojasnjuje, da imajo vsa novo dodeljena zemljišča urejen dostop s ceste, kar je tudi v skladu z drugim odstavkom 64. člena ZKZ. Sama oblika dodeljenih zemljišč ni zakonski kriterij za novo razdelitev zemljišč in nezadovoljstvo z obliko ne pomeni nezakonitosti odločbe. Ne glede na to pa tožeča stranka zaradi tega ni bila oškodovana, saj je organ prve stopnje v postopku vrednotenja sledil določbi 65. člena ZKZ, da komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake skupne vrednosti. Razlika med skupno vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč v skladu z zakonom praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine, v tožničinem primeri pa je razlika 0,01 % površine, pri čemer ni všteto zmanjšanje površine po 67. členu ZKZ. V zvezi s pritožbenimi ugovori glede zaokroženosti zemljišč organ pojasnjuje, da v komasacijskem postopku zaokroževanje zemljišč ni vezano na posamezna vložena zemljišča glede na posamezna dodeljena zemljišča, temveč skupno na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča. Pri tem se sklicuje tudi na sodno prakso upravnega sodišča RS (sodba I U 593/2014). Sicer pa tožena stranka ugotavlja, da so se v komasacijo kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju ... zemljišča združevala v večje komplekse in se oblikovala v bolj pravilne oblike parcel, kar je razvidno tudi iz priloženih skic območij pred in po komasaciji.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in ponavlja pritožbene ugovore glede tega, da je v postopku želela, da se ji dodeli zemljišče v dveh kosih oz. da naj se ji zemljišče v tabli 15 dodeli točno na istem mestu, kot je bila vložena parcela in s točno isto površino. Ugovarja tudi samemu postopku komasacije, ker meni da je preveč zaupala izvajalcu komasacije, ki je vedno samo obljubljal, da bo vse uredil, vendar nobena od njenih pritožb ni bila uspešno rešena. Ponavlja tudi pritožbene ugovore glede vrednotenja kmetijskih zemljišč in ugovore v zvezi z nepravilnimi oblikami zemljišč in posledično težjo obdelavo. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je organ prve stopnje v ugotovitvenem postopku preveril relevantna dejstva in v postopku komasacije ravnal pravilno in zakonito, kot je bilo pojasnjeno že v izpodbijani odločbi. Tožeča stranka v skladu z ZKZ ni bila oškodovana ne glede vrednosti in ne glede površine novo dodeljenega zemljišča prav tako je bilo zadoščeno določilu ZKZ o zagotovljenem dostopu do zemljišča. Ponovno poudarja, da se bistvo komasacije - zaokroževanja zemljišč, ne more presojati zgolj iz gledišča ene parcele. Vsak komasacijski udeleženec je s svojimi nepremičninami svoja situacija znotraj celote, prav tako vsak udeleženec vstopi z določenim površinami, ki se ovrednotijo in se mu z novo razdelitvijo vrnejo podobno ovrednotene površine ali ustrezno manjše oz. večje.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Komasacijo, to je postopek, v katerem se zemljišča na določenem območju zložijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike, tako da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča, ureja ZKZ v členih 55 do 76. Komasacija se uvede z odločbo upravne enote (prvi odstavek 57. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci pred vložitvijo vloge za uvedbo komasacije izvolijo izmed sebe komasacijski odbor, ki zastopa interese komasacijskih udeležencev, pripravlja predloge, ki jih posreduje upravni enoti, sodeluje pri pripravi predloga elaborata o vrednotenju in razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev (61. člen ZKZ).

7. V postopku komasacije se izdelajo in razgrnejo naslednji elaborati: elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (prvi odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajo na elaborate po tem členu pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v 8 dneh po izteku roka razgrnitve. Pripombe in predlogi na razgrnjene elaborate se obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi zemljišč, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ). Komasacijski udeleženci dobijo iz komasacijskega sklada zemljišče približno enake vrednosti, razlika med skupno vrednostjo vloženih in dobljenih zemljišč praviloma ne sme presegati 5 % vrednosti in 15 % površine (prvi odstavek 65. člena ZKZ). Če dobi komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada zemljišče, ki je večje skupne vrednosti, kot zemljišče, ki ga je vložil, mora v denarju plačati komasacijskemu skladu razliko, če dobi zemljišče manjše vrednosti, pa se mu v denarju izplača razlika (tretji odstavek 65. člena ZKZ).

8. Če se na komasacijskem območju, zaradi celovite ureditve zemljišč zgradijo poti, melioracijski jarki, vetrobranski pasovi ali drugi javni objekti, ki so potrebni za izvedbo komasacije in se zaradi tega zmanjša skupna površina zemljišč, ali se iz drugih vzrokov poveča skupna površina zemljišč, ki naj se razdelijo med komasacijske udeležence, se dodeli vsakemu komasacijskemu udeležencu sorazmerno z vloženim zemljiščem manjša oz. večja površina zemljišč (prvi odstavek 67. člena ZKZ).

9. Pri vrednotenju zemljišč se zemljišča uvrščajo v vrednostne razrede. Vsakemu vrednostnem razredu se določi vrednost 1 m2 v cenilnih enotah, cenilni enoti pa se določi vrednost v denarju. Metode in način vrednotenja predpiše minister, pristojen za kmetijstvo (66. člen ZKZ). Navedeni predpis je Pravilnik o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik), ki v 13. členu določa, da elaborat vrednotenja zemljišč med drugim vsebuje strokovne podlage za vrednotenje kmetijskih zemljišč, geografske in geomorfološke karakteristike območja, opis talnih lastnosti, ki predstavljajo pridelovalni potencial posameznega vrednostnega razreda, lokacije izkopanih profilov in vzorcev za določitev meje med vrednostnimi razredi ter izris mej in označitev vrednostnih razredov, terenski opisi izkopanih profilov in laboratorijskih preiskav ter tako dalje. Pri tem se glede lege površine, katastrske kulture in katastrskega razreda upoštevajo podatki iz zemljiškega katastra (62. člen ZKZ).

10. Glede na navedene pravne podlage za vrednotenje zemljišč na komasacijskem območju, se torej vrednost določa glede na vrednostne razrede, v katere je uvrščeno posamezno zemljišče. To pomeni, da se vrednost določa glede na vrednostne razrede, ki so bili določeni za potrebe izvedbe komasacije, ne pa na podlagi dejanske vrednosti konkretnega zemljišča. 11. Najpozneje v šestih mesecih po razgrnitvi elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izda upravna enota odločbo o novi razdelitvi zemljišč. Pred izdelavo te odločbe mora upravna enota pridobiti potrditev organa, pristojnega za vodenje zemljiškega katastra, da je elaborat o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru in seznaniti komasacijske udeležence z njim dodeljenimi zemljišči v naravi. Komasacijski udeleženci morajo prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest in obdelavo takoj po vročitvi odločbe o novi razdelitvi, razen, če je v odločbi naveden poseben rok za prevzem, svoja dosedanja zemljišča pa morajo prepustiti komasacijskim udeležencem, katerim so z odločbo o novi razdelitvi dodeljena. Šteje se, da je s seznanitvijo komasacijskega udeleženca z dodeljenim zemljiščem v naravi prevzeta začasna posest, ki uživa posestno varstvo po pravilih varstva posesti po ZPP. Pritožba zoper odločbo o razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada ne zadrži njene izvršitve (70. člen ZKZ).

12. Sodišče zaključuje, da so bila v spornem komasacijskem postopku zgoraj citirana določila ZKZ pravilno upoštevana. Izpodbijana odločba izdana po tako izvedenem postopku komasacije pa je pravilna in zakonita. Sodišče soglaša tudi z razlogi, s katerimi je tožena stranka obrazložila zakaj posamezne pritožbene navedbe in ugovore zavrača kot neutemeljene in se v skladu s pooblastilom iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) nanje izrecno sklicuje. Tožeča stranka zato s tožbenimi navedbam in ugovori, ki so enaki pritožbenim, ne more biti uspešna. V zvezi s tožbenimi ugovori sodišče še dodaja:

13. V zvezi s tožbenim ugovorom glede dodeljene parc. št. 1672 in neupoštevanjem zahteve, glede iste lokacije in površine dodeljenega zemljišča z lokacijo in površino vloženega zemljišča, sodišče pojasnjuje, da pomeni komasacija čim boljšo zaokroženost zemljišč, ki se nanaša na vsa vložena zemljišča glede na vsa dodeljena zemljišča in torej ne zgolj na tista zemljišča, ki se nanašajo na posamezne komasacijske udeležence. Iz podatkov predloženega upravnega spisa tudi sicer izhaja, da je tožeča stranka v komasacijski sklad vložila 7 parcel, dobila pa je 3 in da razlika med vloženimi in dodeljenimi zemljišči predstavlja zgolj 0,01 % površine, pri čemer ni všteto zmanjšanje površine za skupne namene.

14. Kot neutemeljen zavrača tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na nepravilne oblike dodeljenih zemljišč in s tem posledično težjo obdelavo. Tožeča stranka namreč izrecno ne nasprotuje ugotovitvi, ki izhaja iz izpodbijane odločbe, da imajo vsa novo dodeljena zemljišča urejen dostop s ceste, kar pomeni, da so bila upoštevana določila drugega odstavka 64. člena ZKZ. Prav tako je bilo v postopku občini ..., kot investitorju komasacije, naloženo, da izvede vse potrebne agromelioracijske posege, iz listin upravnega spisa pa izhaja, da so bila v ta namen zagotovljena tudi sredstva v proračunu za leto 2015. 15. Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na sam proces komasacije. Kot je bilo že navedeno, so bila v spornem komasacijskem postopku določila ZKZ pravilno upoštevana. Po določbi 61. člena ZKZ pa sicer komasacijski odbor ne sme odločati o pravicah komasacijskih udeležencev, zato sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na nezadovoljstvo tožeče stranke z delom komasacijskega odbora, zavrača kot neutemeljene.

16. Sodišče na podlagi navedenega zaključuje, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.