Jedro

Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se med ostalim lahko pošlje po elektronski poti, vendar ZPP v tem primeru določa še, da se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu. Vložnik mora vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis, kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjen s kvalificiranim potrdilom. Čeprav torej zakon določa, da se vloga lahko vloži tudi v elektronski obliki, ne zadostuje, da se pošlje sodišču na elektronski naslov. Vloga, vložena v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, sicer vloga ni popolna.

Izrek

I. Pritožba upnika se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

III. Pritožbe dolžnice se zavržejo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odmerilo izvršilne stroške upnika R. S. na 19,73 EUR (I. točka izreka), odmerilo izvršilne stroške upnika M. M. v zadevi In 114/2013 na 326,17 EUR in v zadevi In 52/2014 na 336,42 EUR, v presežku pa stroškovni predlog z dne 2. 5. 2016 zavrnilo (II. točka izreka), sklenilo, da se iz zneska kupnine 31.602,46 EUR poplačajo stroški izvršilnega postopka, in sicer upnika Republika Slovenija v znesku 19,73 EUR (prva alineja III.1. točke izreka), upnika M. M. pa v znesku 1.875,04 EUR (druga alineja III.1. točke izreka), prednostne terjatve iz naslova davka na promet nepremičnin v znesku 619,66 EUR in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v znesku 17,05 EUR (III.2. točka izreka), iz preostanka kupnine v znesku 29.070,98 EUR pa v celoti terjatev zastavnega upnika M. M. v znesku 189,63 EUR (Z 32/2013), 12.367,95 EUR (In 114/2013) in 12.252,43 EUR (In 52/2014) (III.3 točka izreka). Sklenilo je še, da se ostanek kupnine v višini 4.260,97 EUR vrne dolžnici (IV. točka izreka) in da se izvršba na nepremičnini ustavi (V. točka izreka).

2. Zoper tisti del sklepa, v katerem sodišče ni poplačalo nad 1.875,04 EUR stroškov upnika (2. alineja III.1. točke izreka) in IV. točko izreka se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnik zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga spremembo sklepa tako, da se zviša znesek izvršilnih stroškov upnika, ki se poplačajo iz zneska kupnine in da se posledično določi nižji znesek kupnine, ki se vrne dolžnici. Navaja, da je v izvršilni zadevi In 114/2013 sodišče najprej poplačalo stroške v znesku 1.170,08 EUR in 76,84 EUR obresti oz. skupaj 1.170,08 EUR. V tej točki je tudi obrazložilo znesek nadalje priznanih stroškov v znesku 326,17 EUR. V izvršilni zadevi In 52/2014 pa je, kot izhaja iz 8. točke obrazložitve sklepa, najprej poplačalo stroške v znesku 667,98 EUR in 36,98 EUR obresti oziroma skupaj 704,96 EUR, v tej točki pa je tudi obrazložilo znesek nadalje priznanih izvršilnih stroškov v znesku 336,42 EUR. V izvršilni zadevi In 114/2013 bi torej moralo sodišče pri poplačilu upoštevati izvršilne stroške v znesku 1.170,08 EUR + 326,17 EUR oziroma skupaj 1.496,25 EUR, v izvršilni zadevi In 52/2014 pa stroške v znesku 1.170,08 EUR + 336,42 EUR oziroma skupaj 1.041,38 EUR, skupno torej 2.537,63 EUR. Sodišče ni obrazložilo, zakaj ni priznalo tega zneska. Posledično je napačna odločitev glede vračila ostanka kupnine dolžnici, saj ji gre nižja kupnina. Priglaša pritožbene stroške.

3. Zoper sklep se je dne 1. 9. 2016 (dve pritožbi po elektronski pošti, r. št. 100 in 101 spisa) in 6. 9. 2016 (priporočeno po pošti, r. št. 102 spisa) pritožila tudi dolžnica ter hkrati odgovorila na pritožbo. Višje sodišče zaradi narave odločitve povzema le bistvene navedbe. Z odločitvijo se dolžnica ne strinja, saj v postopku ni bila slišana, upnik pa je hišo pridobil s prevaro. Hiša je bila poročno darilo s strani njenega očeta. Upnik je kupnino plačal z zamudo. Njej in njenemu otroku je bila povzročena nepopravljiva škoda. Nepremičnina ni bila plačana. Z upnikovo pritožbo se ne strinja. V pritožbi, poslani dne 6. 9. 2016, še navaja, da od preostanka kupnine njej ne ostaja nič, da upniku sodišče ne bi smelo priznati še več in da ne vidi pravice v celotnem postopku.

4. Pritožba upnika ni utemeljena, pritožbi dolžnice z dne 1. 9. 2016 sta nepopolni, pritožba dolžnice z dne 6. 9. 2016 pa je prepozna.

5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

O pritožbi upnika

6. Upnik meni, da je sodišče prve stopnje v njegovo korist poplačalo premalo izvršilnih stroškov, vendar tej navedbi ni mogoče slediti. Iz razlogov sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje v zadevi In 114/2013 poplačalo izvršilne stroške upnika v znesku skupaj 1.170,08 EUR. V nadaljevanju je sodišče obrazložilo, kaj ti stroški zajemajo. V skupen znesek so zajeti tudi stroški 326,17 EUR, saj preostali v obrazložitvi navedeni stroški ne znašajo skupaj 1.170,08 EUR, temveč 818,43 EUR. Podobno je mogoče ugotoviti za zadevo In 52/2014. Za to zadevo je sodišče poplačalo znesek skupaj 704,96 EUR, v kar je znesek 336,42 EUR že vštet in ga stroškom ni mogoče prišteti še enkrat. Preostali stroški (brez 336,42 EUR za zadevo In 52/2014) ne znašajo skupaj 704,96 EUR, temveč 357,53 EUR. Glede na navedeno upnik napačno ocenjuje, da sodišče stroškov 326,17 EUR in 336,42 EUR ni upoštevalo. Posledično upnik tudi nima prav, da je na račun nepriznanih stroškov treba zmanjšati znesek preostale kupnine, ki se vrne dolžnici.

7. Pritožba upnika tako ni utemeljena, in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Ker pritožba ni utemeljena, upnik sam krije svoje pritožbene stroške, saj niso bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

O pritožbah dolžnice

9. Višje sodišče ugotavlja, da je dolžnica pritožbi, prejeti pri sodišču dne 1. 9. 2016, poslala preko elektronske pošte. Že iz navedenega razloga je pritožbi treba zavreči. ZPP v prvem odstavku 105. b člena v zvezi s 15. členom ZIZ določa, da se vloga vloži v pisni obliki. Pisna vloga je tista, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se med ostalim lahko pošlje po elektronski poti, vendar ZPP v tem primeru določa še, da se vloga v elektronski obliki vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu. Podpis vloge ZPP ureja v tretjem odstavku 105. člena v zvezi s 15. členom ZIZ, in sicer določa, da mora vložnik vlogo podpisati, razen če to zaradi oblike vloge ni mogoče. Za izviren podpis vložnika se šteje njegov lastnoročni podpis, kot tudi podpis z varnim elektronskim podpisom, overjen s kvalificiranim potrdilom.

10. Čeprav torej zakon določa, da se vloga lahko vloži tudi v elektronski obliki, ne zadostuje, da se pošlje sodišču na elektronski naslov. Vloga, vložena v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, kar pa dolžničini pritožbi nista. Dolžničini pritožbi tako nista popolni, saj ne vsebujeta podpisa, ki je obvezna vsebina pritožbe (335. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V postopku s pritožbo pa se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vročanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Poleg navedenega pa sta pritožbi, prejeti 1. 9. 2016, tudi prepozni, prav tako pritožba, ki jo je dolžnica poslala priporočeno po pošti dne 6. 9. 2016. Po določbi tretjega odstavka 9. člena ZIZ je treba pritožbo vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. Sklep z dne 19. 5. 2016 je dolžnica prejela 25. 5. 2016, zato sta tako pritožba, prejeta dne 1. 9. 2016, kot pritožba z dne 6. 9. 2016 prepozni, saj se je rok za pritožbo dolžnici iztekel že dne 2. 6. 2016. 12. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbe dolžnice zavrglo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP in 1. točke 356. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

13. Višje sodišče dolžnici pojasnjuje, da je predmetni postopek v fazi poplačila. Vse navedbe v zvezi z morebitno nedopustnostjo prodaje njene nepremičnine bi dolžnica morala uveljavljati že prej, dolžnica pa do predmetnih pritožb ni vložila nobenega pravnega sredstva. Neplačilo oziroma nepravočasno plačilo kupnine bi morala dolžnica uveljavljati že v pritožbi zoper sklep o izročitvi, ne glede na navedeno pa sodišče dolžnici pojasnjuje, da je bil upnik s sklepom z dne 11. 12. 2015 kot kupec in edini upnik na podlagi 191. člena ZIZ oproščen položitve kupnine do višine zneska, ki bi mu pripadal po sklepu o poplačilu, naloženo pa mu je bilo, da znesek kupnine, katerega ni bil oproščen, plača v 15 dneh na račun sodišča. Navedeno je upnik tudi pravočasno storil, dolžnici pa bo iz položenega zneska s strani sodišča prve stopnje izplačan znesek preostanka kupnine 4.260,97 EUR kot izhaja iz sklepa z dne 19. 5. 2016.