Jedro

Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana in jih ni treba dokazovati. S tem, ko dolžnica ni odgovorila na upnikov odgovor na ugovor, se dejstvo, da je upnik upošteval vsa plačila, opravljena v drugi zadevi, šteje za priznano in izkazano. Drži sicer, da se plačila, opravljena začasnemu izvršitelju prevzemniku po razrešenem izvršitelju, štejejo kot plačila na račun izterjevane terjatve, vendar pa je upnik s tem, ko je zatrjeval, da je upošteval vsa plačila v drugi zadevi, trdil, da je upošteval tudi plačila izvršitelju, opravljena v tisti zadevi.

Glede na konkretni izvršilni postopek kot celoto skupna plačila v majhnem znesku prestavljajo zelo majhen del terjatve. Ob tem je bistveno, da so bila vsa plačila opravljena že po vložitvi predloga za izvršbo. Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka za celotno neplačano terjatev je povzročilo dejstvo, da dolžnica dolga ni poplačala. V takšnem primeru uspeha dolžnika v postopku ni mogoče meriti, ugotoviti oziroma razumeti glede na vsakokratno uspešno uveljavljeno manjše delno plačilo, tako, da bi s priznanimi ugovornimi stroški, ki naj bi bili posledica tega „uspeha“, dolžnik pravzaprav pobotaval, zmanjševal, upnikovo terjatev. Upniku tudi ni mogoče očitati, da bi v primeru manjših delnih plačil, ki v večji meri ne vplivajo na obseg izvršbe, moral sproti in takoj vlagati delne umike predloga za izvršbo. S tem, ko je dolžnica dosegla razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v izvršilnem postopku še ni uspela. V ugovoru sklepa o izvršbi niti ni izpodbijala v celoti, še manj je dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi ali vsaj ustavitev celotne izvršbe. Sklep o izvršbi bo z odločitvijo o obravnavani pritožbi zopet postal pravnomočen (sklepi, zoper katere dolžnica ni vložila pravnih sredstev, so postali pravnomočni že prej), na podlagi tega pa se bo izvršba opravljala naprej. Navedeno pokaže, da je bil dolžničin uspeh s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zgolj začasne narave, t.j. dolžnica je začasno uspela odložiti opravo izvršbe (upnik se dolžničinemu predlogu zato niti ni znatneje upiral), zgolj navedeno pa ne predstavlja dolžničinega uspeha v postopku.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanih II., III. in IV. točki izreka potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnice delno ugodilo tako, da je izvršbo delno ustavilo za v izreku navedena plačila (I. točka izreka sklepa), v preostalem delu ugovor zavrnilo (II. točka izreka sklepa), odločilo, da dolžnica sama nosi svoje stroške ugovora (III. točka izreka sklepa) in dolžničin predlog za povrnitev stroškov, ki se nanašajo na postopek glede razveljavitve potrdil o pravnomočnosti, zavrnilo (IV. točka izreka sklepa).

2. Zoper II., III. in IV. točko izreka sklepa se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnica zaradi vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se sklep spremeni tako, da se ugovoru v celoti ugodi oziroma sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. V obravnavani zadevi je dolžnica po razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi vložila ugovor, v katerem je zatrjevala, da je bila ista terjatev, kot se izterjuje v tej zadevi, delno poplačana v izvršilnem postopku zoper poroka, VL 71070/2014. Trdila je, da je opravila tudi tri plačila preko izvršitelja A. A., vsa z dne 28. 8. 2016. Ugovor je sodišče vročilo v odgovor upniku, ki je navedel, da je v zadevi VL 71070/2014 za _vsa_ prejeta plačila od vložitve predloga za izvršbo dalje predlagal delni umik predloga za izvršbo ter da za ista plačila umika predlog za izvršbo tudi v tej zadevi. Upnikov odgovor je sodišče prve stopnje dolžnici po pooblaščencu vročilo v izjavo, vendar dolžnica na to vlogo ni podala nobenega odgovora.

6. Skladno z drugim in prvim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom se dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, štejejo za priznana in jih ni treba dokazovati. S tem, ko dolžnica ni odgovorila na upnikov odgovor na ugovor, se dejstvo, da je upnik upošteval vsa plačila, opravljena v zadevi VL 71070/2014, šteje za priznano in izkazano. Drži sicer, da se plačila, opravljena začasnemu izvršitelju prevzemniku po razrešenem izvršitelju, štejejo kot plačila na račun izterjevane terjatve (primerjaj 84.a člen ZIZ), vendar pa je upnik s tem, ko je zatrjeval, da je upošteval vsa plačila v zadevi VL 71070/2014, trdil, da je upošteval tudi plačila izvršitelju, opravljena v tej zadevi. Opustitev dolžničinega nasprotovanja tej trditvi pomeni, da se je z njo strinjala, posledično pa njen ugovor glede dodatnih plačil izvršitelju A. A. ni bil utemeljen. Neutemeljena in protispisna je tako pritožbena trditev, da naj upnik ne bi trdil, da je ta plačila v okviru umaknjenih zneskov že upošteval.1 Povedano velja tudi glede zatrjevanega plačila B. B. v januarju 2017 (ta je bil s same funkcije izvršitelja razrešen že v letu 2015), ki pa ga poleg navedenega dolžnica niti ni z ničemer dokazovala, kar je kot primarno pojasnilo tudi sodišče prve stopnje. Ker dolžnica tudi glede navedenega po prejemu upnikovega odgovora ni več vztrajala, je šteti, da je priznala, da takega plačila ni opravila. Brezpredmetno je zato razpravljanje o tem, da je bistveno, kar sodišče ne pojasni, kdaj je dolžnica izvedela, da izvršitelja B. B. in A. A. nista bila več upravičena opravljati izvršilnih dejanj. Bistveno je, da je po povedanem upnik izkazal, da je glede plačil, opravljenih v zadevi VL 71070/2014, upošteval vsa plačila ter ugovor glede uveljavljanih dodatnih plačil tako ni utemeljen.

7. Ravno tako je neutemeljena tudi pritožbena trditev, da naj upnik ne bi prerekal, da je C. C. vsa plačila izvedel v korist dolžnice za poplačilo konkretnega dolga in naj bi bila zato odveč polemika o tem, po kateri kreditni pogodbi se je dolg plačeval. Dolžnica si s to navedbo prihaja v nasprotje, saj v začetnem delu pritožbe navaja, da razume pojasnilo, da se preostala plačila nanašajo na drugo izvršilno zadevo VL 71203/2014, v kateri upnik terja plačilo drugega dolga (oziroma na dolg po drugi kreditni pogodbi). Upnik je navedeno v odgovoru na ugovor izrecno uveljavljal pod točko IV., zato se dolžničine drugačne trditve ne štejejo za priznane ter z njimi ni uspela.

8. Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da bi sodišče dolžnici moralo priznati pravico do sorazmernega povračila ugovornih stroškov, ker naj bi z ugovorom uspela v deležu 16%. Višje sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da gre za uspeh zgolj v sorazmerno majhnem obsegu. Glede na konkretni izvršilni postopek kot celoto skupna plačila v znesku 4.926,68 EUR prestavljajo zelo majhen del terjatve (124.375,41 EUR s pripadki). Ob tem je bistveno, da so bila vsa plačila opravljena že po vložitvi predloga za izvršbo. Potrebo po sprožitvi izvršilnega postopka za celotno neplačano terjatev je povzročilo dejstvo, da dolžnica (dolžniki) dolga ni poplačala. V takšnem primeru uspeha dolžnika v postopku ni mogoče meriti, ugotoviti oziroma razumeti glede na vsakokratno uspešno uveljavljeno manjše delno plačilo, tako, da bi s priznanimi ugovornimi stroški, ki naj bi bili posledica tega „uspeha“, dolžnik pravzaprav pobotaval, zmanjševal, upnikovo terjatev. Upniku tudi ni mogoče očitati, da bi v primeru manjših delnih plačil, ki v večji meri ne vplivajo na obseg izvršbe (v konkretnem primeru bo kljub delni ugoditvi ugovoru treba prodati nepremičnino), moral sproti in takoj vlagati delne umike predloga za izvršbo. S takimi delnimi umiki bi lahko nastajali nadaljnji izvršilni stroški, kar ne bi bilo v korist dolžniku in bi morebiti lahko tudi trčilo v načelo ekonomičnosti postopka. Stroškov ugovora po povedanem dolžnici niti ni neutemeljeno povzročil upnik niti to, da upnik za sorazmerno majhna plačila pred vložitvijo dolžničinega ugovora ni umaknil predloga za izvršbo, glede njih pa je dolžnica uspela z ugovorom, ne pomeni znatnega dolžničinega uspeha v postopku.

9. Zmotno je končno tudi dolžničino pritožbeno stališče, da bi ji sodišče glede na uspeh s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi in drugih sklepov (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ) moralo priznati stroške tega njenega predloga. S tem, ko je dolžnica dosegla razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, v izvršilnem postopku še ni uspela. V ugovoru sklepa o izvršbi niti ni izpodbijala v celoti, še manj je dosegla razveljavitev sklepa o izvršbi ali vsaj ustavitev celotne izvršbe. Sklep o izvršbi bo z odločitvijo o obravnavani pritožbi zopet postal pravnomočen (sklepi, zoper katere dolžnica ni vložila pravnih sredstev, so postali pravnomočni že prej), na podlagi tega pa se bo izvršba opravljala naprej. Navedeno pokaže, da je bil dolžničin uspeh s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti zgolj začasne narave, t.j. dolžnica je začasno uspela odložiti opravo izvršbe (upnik se dolžničinemu predlogu zato niti ni znatneje upiral), zgolj navedeno pa ne predstavlja dolžničinega uspeha v postopku. Odločitev sodišča prve stopnje je po povedanem tudi v tem delu pravilna.

10. Pritožba ni utemeljena in ker višje sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanih II., III. in IV. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Dolžnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Moč je pritrditi tudi stališču sodišča prve stopnje, da (ob tem, da se uveljavljani zneski plačil ujemajo z zneski plačil, ki jih je potrdil upnik) zaradi neizkaznih datumov plačil izvršitelju ne more preizkusiti, ali so bila opravljena še kakšna plačila. V nasprotju s pritožbenim stališčem namreč ni jasno, da zatrjevana plačila še niso bila upoštevana, prav tako datumi plačil niso nujno enaki datumom bančnih izpisov. Sicer pa so takšne pritožbene trditve glede na to, kaj se po pojasnjenem v tej zadevi šteje za priznano in izkazano, pravno nepomembne.