Jedro

Glede na tožbene navedbe in k tožbi priloženo dokazilo, je ugotovitev drugostopenjskega organa, da je tožnica pritožbo vložila 29. 3. 2011, napačna oziroma vsaj preuranjena. Tožnica namreč v tožbi navaja, da je pritožbo pravočasno oddala 26. 3. 2011 ob 19.30 uri, priporočeno na bencinskem servisu, o čemer je predložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, zato je njen ugovor utemeljen.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 490-32/2011/2 z dne 6. 10. 2011, se odpravi in se zadeva vrne Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v ponovni postopek.

Tožena stranka Republika Slovenija je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 350 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je drugostopni organ zavrgel pritožbo tožnice zoper delno odločbo prvostopnega organa, št. 321-277/1992-619 z dne 9. 3. 2011, s katero je prvostopni organ pok. denacionalizacijskemu upravičencu A.A. vrnil tam navedena zemljišča v last in posest, kot zavezanca pa določil Občino Šenčur ter Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, odločil o vknjižbi služnostne pravice vožnje in hoje na parc. št. 779/10 v korist vsakokratnega lastnika parc. št. 777/2 in 778, k.o. …, določil skrbnika za posebni primer, ugotovil vrednost vrnjenega premoženja ter odločil o vknjižbi v zemljiško knjigo. Drugostopni organ je v obrazložitvi svojega sklepa navedel, da je iz vročilnice razvidno, da je bila delna odločba z dne 9. 3. 2011 vročena pooblaščenki tožnice 11. 3. 2011. Rok za vložitev pritožbe je potekel 26. 3. 2011, ker pa je ta dan bil sobota, se je rok iztekel 28. 3. 2011, v ponedeljek. Iz sprejemnega žiga na kuverti je razvidno, da je bila pritožba vložena 29. 3. 2011. Pritožbi je priložena tudi kuverta, iz katere je razvidno, da ni bila poslana po pošti. Ker je bila pritožba vložena 29. 3. 2011, jo je organ v skladu s prvim odstavkom 239. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP/86) zavrgel. Tožnica je v tožbi uvodoma povzela potek dosedanjega postopka in vsebino odločitve drugostopnega organa, prerekala vse njegove trditve, navedla, da je vložila pritožbo 26. 3. 2011, torej dva dni pred rokom, na bencinskem servisu A. (oznaka servisa SM2311), kar je razvidno iz potrdila o izročeni priporočeni pošiljki. To je bilo v soboto popoldne in možno je, da je delavec A. oddajal pošto naprej šele v ponedeljek, 29. 3. 2011, kar pa ne posega v dejstvo, da je bila pošiljka oddana pravočasno. Ne ve, kaj je drugostopni organ videl na sprejemnem žigu, ve pa, da je pritožbo oddala pravočasno. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi, odpravi sklep in vrne pritožbo tožnice v redno obravnavo pri drugostopnem organu.

Toženka je v zadevi poslala upravne spise, na tožbo vsebinsko ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev drugostopnega organa v pritožbenem postopku o zavrženju pritožbe tožnice kot prepozne.

Iz podatkov spisa in izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica zoper delno odločbo prvostopnega organa, št. 321-277/1992-619 z dne 9. 3. 2011, ki jo je prejela 11. 3. 2011, vložila pritožbo. Drugostopni organ je njeno pritožbo zavrgel kot prepozno, ker je bila vložena 29. 3. 2011, kar je po preteku 15-dnevnega roka za vložitev pritožbe. Ugotovil je namreč, da se je pritožbeni rok iztekel 28. 3. 2011 (tj. ponedeljek kot prvi delovnik po soboti, 26. 3. 2011, glede na drugi odstavek 101. člena ZUP/86). Glede na tožbene navedbe in k tožbi priloženo dokazilo, pa je ugotovitev drugostopnega organa, da je tožnica pritožbo vložila 29. 3. 2011, napačna oziroma vsaj preuranjena. Tožnica namreč v tožbi navaja, da je pritožbo pravočasno oddala 26. 3. 2011 ob 19.30 uri, priporočeno na bencinskem servisu A. (oznaka servisa SM 2311), torej pravočasno, o čemer je predložila tudi potrdilo o oddaji pošiljke, ožigosano s strani A. in z datumom 26. 3. 2011 (priloga A2).

Sodišče tako ugotavlja, da je tožničin ugovor utemeljen (gre pa tudi za dopustno tožbeno novoto po 52. členu Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), zaradi česar je tožbi ugodilo, izpodbijani sklep iz razloga po 2. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo drugostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem mora organ ugotoviti, ali je tožnica navedenega dne res priporočeno oddala pritožbo na tem servisu in pri tem upoštevati določbe Splošnih pogojev za sprejem in izročanje pošiljk na bencinskih servisih A. (objavljenih na spletnih straneh Pošte), ob tem pa sodišče še opozarja, da mora biti ta servis eden izmed pooblaščenih servisov za oddajo priporočenih pošiljk glede na pogodbo, sklenjeno med A. d.d. in Pošto Slovenije d.o.o.. Če bo organ ugotovil, da je bila pritožba vložena pravočasno, pa mora o pritožbi (če so za to izpolnjeni tudi drugi formalni pogoji po ZUP/86 in Zakon o denacionalizaciji) vsebinsko odločiti.

Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnice je sodišče sprejelo na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, po katerem se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in je tožnika v postopku zastopal pooblaščenec, in je odvetnik, priznajo stroški v višini 350 EUR. Sodišče o povrnitvi sodne takse v upravnem sporu ni odločalo, ker po ZDen stranke v postopku denacionalizacije ne plačujejo taks.