Jedro

Nasprotni udeleženec je na naroku sodeloval preko videokonference iz bolnišnice. S postavljeno odvetnico ni imel možnosti vzpostaviti stik pred, med, niti po naroku. Zato mu je bila onemogočena pravica do učinkovitega varstva svojih pravic. Kršena je bila tudi pravica do učinkovite izjave v postopku.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.V izpodbijanem sklepu je sodišče nasprotnemu udeležencu omejilo pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I.) in sklenilo, da se nasprotni udeleženec sprejme v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda Dom A. za obdobje enega leta, najdlje do vključno 24. 10. 2025, pri čemer ga je zavod dolžan sprejeti v varovani oddelek takoj ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih, o čemer je zavod dolžan obvestiti predlagatelja in sodišče (II.) in sklenilo, da se do sprostitve prvega prostega mesta v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda nasprotnega udeleženca zadrži na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice, vendar najdalj do 24. 10. 2025 (III.).

2.Odločitev sodišča v laični pritožbi izpodbija nasprotni udeleženec. V obrazložitvi navaja, da predloga za podaljšanje zadržanja na varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda ni podal direktor socialnovarstvenega zavoda 13 dni pred iztekom roka iz sklepa sodišča (74. člen ZDZdr), niti podaljšanja zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike ni predlagal njen direktor 15 dni pred iztekom roka iz sklepa sodišča (70. člen ZDZdr). Zato pogoji za podaljšanje izrečenih ukrepov niso bili izpolnjeni. Narok je bil opravljen preko videokonference, na kateri je lahko govoril samo s sodnico, ni pa mogel govoriti z očetom, niti z odvetnico. Fotokopijo izpodbijanega sklepa mu je izročil socialni delavec v psihiatrični bolnišnici. Odvetnica se mu na telefon ne oglaša. Zaveda se, da je storil kaznivo dejanje, za katerega je odslužil kazen, zdaj pa bi se rad vključil v življenje in prosi sodišče, da mu to omogoči. Hodil je na vikend izhode iz bolnišnice in vedno je bilo vse v redu, ker se je držal dogovorov. Dogovorjen je tudi za službo. Po poklicu je kuhar. Pripravljen se je zdraviti in hoditi v ambulanto, lahko ima tudi obiske na domu.

3.Pritožba je utemeljena.

4.V vseh postopkih pred sodišči, ki potekajo na podlagi Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), je obvezno zastopanje osebe po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma odvetnica (31. člen ZDZdr). Nasprotni udeleženec je bil na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah, opr. št. Pr 17/2023 z dne 25. 10. 2023, nameščen na oddelek pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice najdlje do 25. 10. 2024 oziroma do sprejetja na varovani oddelek Doma A., takoj ob sprostitvi prvega prostega mesta v vrstnem redu za sprejem po sodnih sklepih.

5.Do izteka roka za namestitev na varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda 25. 10. 2024 v Domu A. ni bilo prostega mesta, zato je Center za socialno delo pred iztekom roka 25. 10. 2024 podal predlog za podaljšanje ukrepa. Ker zaradi prezasedenosti zavoda Doma A. namestitev še vedno ni mogoča, je sodišče podaljšalo tudi sklep o zadržanju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice.

6.Iz zapisnika o naroku dne 24. 10. 2024 sledi, da so bili na naroku navzoči: pooblaščenka Centra za socialno delo, B. B. in za nasprotnega udeleženca odvetnica C. C. ter njegova najbližja oseba, oče D. D. Vzpostavljena je bila video povezava s Psihiatrično bolnišnico, v kateri je sodeloval nasprotni udeleženec ob navzočnosti tehnika, ki je zagotavljal ustrezno videokonferenčno povezavo.

7.V konkretnem primeru je sodišče s sklepom postavilo odvetnika po uradni dolžnosti, ki ga je povabilo na narok na sodišče. Nasprotni udeleženec se je na narok lahko vključil le preko videokonference iz bolnišnice. Neposrednega stika s postavljeno odvetnico ni imel ne pred, ne med, niti po naroku. Pritožbeno sodišče meni, da je bila nasprotnemu udeležencu formalno sicer zagotovljena pravica do zastopanja po odvetniku, dejansko pa z odvetnikom ni imel možnosti vzpostaviti nikakršnega stika. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da mu je bila onemogočena pravica do učinkovitega varstva svojih pravic. Prekršena je bila tudi pravica do učinkovite izjave v postopku, zato je podana smiselno uveljavljena bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo. Pritožbeno sodišče kršitev glede na naravo, zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe, ne more samo odpraviti, zato je sklep razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek, da navedeno procesno kršitev odpravi ter ponovno odloči o zadevi (3. točka 365. člena ZPP).