Jedro

V 129. členu ZZZDR je določeno, da mora biti sodno določena preživnina v ravnovesju med tremi sklopi pravno relevantnih okoliščin, in sicer med ugotovljenimi stroški za zadovoljitev potreb preživninskega upravičenca in ugotovljenimi materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev. Če kakšen od navedenih sklopov ni ugotovljen, ni mogoče ugotoviti ravnovesja med njimi. V takšnem primeru odločitve o določitvi preživnine ni mogoče preizkusiti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (v odločitvi o preživnini in v stroškovni odločitvi) razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo novo odločbo o varstvu in vzgoji mld. M.J. in razsodilo, da se ga zaupa v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu. Odločilo je še, da je toženka dolžna plačevati za preživljanje mladoletnega otroka mesečno preživnino v znesku 110,00 EUR za čas od 1. 1. 2014 dalje. Višji tožbeni zahtevek v preživninskem delu je zavrnilo in še odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.

2. Toženka je proti odločitvi o preživnini vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da določi nižjo preživnino, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter naloži tožeči stranki plačilo vseh stroškov postopka. Navaja, da preživnine v znesku 110,00 EUR ni zmožna plačevati. Ves njen prihodek je plača med 550,00 in 600,00 EUR mesečno, ki je obremenjena s kreditom 108,00 EUR. Živi v neprofitnem stanovanju, za katerega mora plačevati najemnino in stroške. Ti skupno znašajo okoli 230,00 EUR mesečno. Po plačilu položnic in kredita ji ostane 202,00 EUR. Plačati bi morala tudi preživnino za starejšega sina D. J. v znesku 126,81 EUR, saj je ta od 1. 10. 2013 vpisan v študijski program. Od njegovega očeta je že prejela poziv, da dolguje 253,62 EUR. Ob plačilu preživnine, ki je bila dosojena s to sodbo, ne more izpolniti obeh preživninskih obveznosti. Ne ostane ji za plačilo preživnin, kaj šele za lastno preživljanje. Tožnikov oče živi s starši na kmetiji in nima nobenih stroškov, niti najemnine. Tam si pridela hrano. Ima status kmeta in je lastnik kmetije. Dobro zasluži tudi s kombajnom, ki ga ima v lasti. M. potrebe bodo delno pokrite tudi iz otroškega dodatka, ki trenutno znaša 85,00 EUR.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Pritrjuje tudi pritožbenim trditvam, da je starejši sin D. študent Fakultete za strojništvo in da mora toženka zanj prispevati 128,00 EUR mesečno. Prisojena preživnina mladoletnemu otroku predstavlja minimum in niti z otroškim dodatkom ne zadošča za kritje vseh otrokovih potreb.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je po ugotovitvi spremenjenih razmer na strani mladoletnega otroka (otrokova želja, da bi živel z očetom) in potem, ko je ugotovilo, da je to v otrokovo korist, izdalo novo odločbo o varstvu in vzgoji, tako da ga je zaupalo očetu (četrti odstavek 421. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka nalaga sodišču ponovno ugotavljanje vseh tistih okoliščin, ki so pomembne za vsako določitev preživnine in jih izpostavljajo določila 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (ZZZDR). V skladu z drugim odstavkom 129.a člena ZZZDR mora preživnina zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Zadovoljitev tako ugotovljenih potreb pa je odvisna od materialne ter pridobitne zmožnosti preživninskih zavezancev oziroma staršev mladoletnega otroka. Od te je odvisno, kolikšen del bremena preživljanja mld. otroka bo nosil vsak od njegovih staršev. V 129. členu ZZDR je zato določeno, da mora biti sodno določena preživnina v ravnovesju med tremi sklopi pravno relevantnih okoliščin, in sicer med ugotovljenimi stroški za zadovoljitev potreb preživninskega upravičenca in ugotovljenimi materialnimi ter pridobitnimi zmožnostmi vsakega od preživninskih zavezancev. Če kakšen od navedenih sklopov ni ugotovljen, ni mogoče ugotoviti ravnovesja med njimi. V takšnem primeru odločitve o določitvi preživnine ni mogoče preizkusiti.

6. V obravnavanem primeru prvostopenjsko sodišče preživninske zmožnosti očeta mladoletnega otroka ni ugotovilo in tudi ne ugotavljalo. Zadovoljilo se je zgolj z ugotovitvijo preživninske zmožnosti toženke in zaključilo, da bo preživnino v znesku 110,00 EUR nedvomno zmogla, saj je do sedaj za sinovo preživljanje prispevala višji znesek. Tudi takšen zaključek pa se izkaže za nepravilen, saj sodišče ni upoštevalo dejstva, da ima toženka (ponovno) preživninsko obveznost tudi do drugega sina, ki je študent. Kot izhaja iz odgovora na pritožbo, navedeno dejstvo ni sporno. Gre sicer za dejstvo, ki se prvič navaja v pritožbi, kar pa je glede na določbo 414. člena ZPP dopustno. Ker izpodbijana sodba nima razlogov o pravno odločilnih dejstvih in ker dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno, je bilo treba izpodbijano sodbo v odločitvi o preživnini in v izpodbijani odločitvi o stroških razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. in 355. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).