Jedro

Izdaja novega plačilnega naloga je le naslednja faza postopka v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Izdan je bil v posledici pravnomočne odločitve, ki veže tako stranko kot sodišče. Z novim plačilnim nalogom ni nastala nova plačilna obveznost. Ta je nastala že z izdajo pravnomočnega sklepa. Vsebina novega plačilnega naloga je v skladu z zakonskimi zahtevami in ne daje podlage za sklepanje, da lahko tožnica ponovno (ob enakih okoliščinah) poda predlog za taksno oprostitev, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse z dne 9. 3. 2021. 2. Tožnica vlaga pritožbo brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa in oprostitev plačila sodne takse. Ni sporno, da je sodišče s sklepom z dne 21. 5. 2019 pravnomočno odložilo plačilo sodne takse za tožbo v višini 5.205 EUR za obdobje 20 mesecev od pravnomočnosti sklepa. Tožnica je 23. 2. 2021 prejela plačilni nalog z dne 22. 2. 2021 za plačilo te takse, ki pa je ni sposobna plačati, ker nima toliko denarnih sredstev. V prošnji z dne 8. 3. 2021 je prosila za taksno oprostitev, kot tudi za odlog ali obročno plačilo le-te. Obrazložila je razloge in predložila izjavo o premoženjskem stanju. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage v materialnem pravu za pošiljanje novega plačilnega naloga. Njegovo sklicevanje na pravnomočen sklep z dne 21. 5. 2019 je zmotno glede nato, da je izdalo nov plačilni nalog z dne 22. 2. 2021. Tožnica je utemeljeno sklepala, da jo sodišče napotuje na vložitev predloga za oprostitev plačila sodne takse. Zato je predlog tudi podala. Izpodbijani sklep je nesklepčen in ga ni mogoče preizkusiti, v njem pa je tudi nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih o vsebini listin in med samimi listinami. Tožnica še pojasnjuje, da do poteka časa odloga ni mogla unovčiti svojega nepremičnega premoženja in na ta način zagotoviti sredstev za plačilo sodne takse. Pošilja dokazne listine, iz katerih izhaja, da ni nihče prejel njene ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča v A. in B. Tudi nepremičnine na C. v zvezi s katero je sklenila posredniško pogodbo z nepremičninsko agencijo, še ni uspela prodati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep ni obremenjen z očitanimi procesnimi kršitvami niti s tistimi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah - ZST-1). Sklep ima zadostne razloge o poteku in vodenju postopka, da ga je mogoče vsebinsko preizkusiti. Vsebuje tudi jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo. Očitane bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP torej ni. Tudi pavšalno očitana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Ta kršitev je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Pritožnica takega nasprotja ne uspe prikazati, pritožbeno sodišča pa ga tudi ne zazna. Dejansko se tožnica ne strinja, da mora plačati sodno takso.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica po prejemu plačilnega naloga z dne 13. 11. 2018, ki je bil izdan v posledici vložene tožbe, zaprosila za taksno oprostitev za tožbo. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 21. 5. 2019 (po preverbi podatkov po uradni dolžnosti) na podlagi ugotovljenega materialnega položaja tožnice ugotovilo, da ne izpolnjuje pogojev za oprostitev plačila sodne takse za tožbo. Ugodilo pa je predlogu za odlog plačila taksne obveznosti v znesku 5.205 EUR za obdobje 20 mesecev od pravnomočnosti sklepa. V tej posledici je tudi razveljavilo plačilni nalog z dne 13. 11. 2018 (glej prvi odstavek 14a. člena ZST-1). Dodati velja, da se tožnica zoper sklep ni pritožila. Sodišče prve stopnje je po pravnomočnosti sklepa in po izteku odložnega roka izdalo nov plačilni nalog, po prejemu katerega je tožnica 9. 3. 2021 (za isto procesno dejanje) ponovno zaprosila za taksno oprostitev.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo, ko je po izpolnitvi odložnega roka vročilo tožnici nov plačilni nalog kot opozorilo za njeno že nastalo taksno obveznost in ji dalo rok za plačilo takse. Podlago za takšno postopanje je imelo v drugem odstavku 14a. člen ZST-1, ki določa, da mora sodišče v primeru odloga plačila sodne takse taksnemu zavezancu poslati nov plačilni nalog, za katerega smiselno velja prvi odstavek 34. člena tega zakona. Ta pa določa obvezno vsebino plačilnega naloga in (dodatni) rok za plačilo sodne takse. Izdaja novega plačilnega naloga je le naslednja faza postopka v primeru delne oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse. Izdan je bil v posledici pravnomočne odločitve, ki veže tako stranko kot sodišče. Z novim plačilnim nalogom ni nastala nova plačilna obveznost. Ta je nastala že z izdajo pravnomočnega sklepa. Vsebina novega plačilnega naloga je v skladu z zakonskimi zahtevami in ne daje podlage za sklepanje, da lahko tožnica ponovno (ob enakih okoliščinah) poda predlog za taksno oprostitev, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno s sklepom z dne 21. 5. 2019. Iz njega ne izhaja naknadna možnost zaprosila za taksno oprostitev in ne omogoča ponovnega vlaganja istega predloga, če je bil slednji ob nastanku taksne obveznosti že podan in o njem pravnomočno odločeno. Tudi določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 zavezancu tega ne omogoča. 7. Okoliščina, da je bilo predlogu tožeče stranke že pravnomočno odločeno, predstavlja negativno procesno predpostavko za ponovno vsebinsko presojo le-tega. Zato je pravilna odločitev o zavrženju ponovnega enakega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Kot (vsebinsko) nov predlog za oprostitev plačila sodne takse bi bilo mogoče obravnavati tožničin predlog le v primeru spremenjenih okoliščin od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu (ki bi predstavljale dejansko podlago novemu predlogu).1 Tožnica pa v ponovnem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni podala konkretnih trditev o spremenjenih okoliščinah in jih tudi ne predstavi v pritožbi. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da je poskusila unovčiti svoje nepremično premoženje in tako pridobiti sredstva za plačilo sodne takse, je nedovoljena in zato neupoštevna pritožbena navedba (prvi odstavek 337. člena ZPP). Z vsebinsko enakimi trditvami o premoženjskem stanju v ponovnem predlogu ne zatrjuje in izkazuje spremenjenih okoliščin, od istih, ki so bile v postopku že ugotovljene. Izpodbijana odločitev je torej pravilna in jo pritožnica z ničemer ne omaje.

8. Ker uveljavljani in uradno upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Glej odločbe Višjega sodišča v Ljubljani: I Cpg 14/2021, II Cp 1922/2020, I Cp 3163/2015, II Cp 1698/2017, I Cpg 852/2015, I Cpg 13360/2015 id.