Jedro

Materina nezaposlenost, študij in celotna skrb za otroke krnijo njene pridobitne zmožnosti ter ob bistveno boljšem pridobitnem izhodišču očeta utemeljujejo pravilnost odločitve, da se očetov predlog za znižanje preživnine za otroke zavrne.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 418,12 EUR nadomesti z zneskom 298,65 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za znižanje preživnine, določene v sklepu II N 1510/2020 Okrožnega sodišča v Novem mestu z dne 4. 3. 2021, s 333,33 EUR na 170 EUR za vsakega otroka (I. točka izreka). Sodišče je predlagatelja zavezalo k povračilu 418,12 EUR stroškov nasprotne udeleženke (II. točka izreka), 395,57 EUR stroškov postopka pa mora plačati na račun Okrožnega sodišča v Novem mestu (III. točka izreka). Sodišče prve stopnje je zaradi bistveno spremenjenih razmer ugotovilo tako spremembe potreb upravičencev kot zmožnosti zavezancev. Ker pa se predlagateljeve preživninske zmožnosti niso poslabšale v takšnem obsegu, ki bi narekoval znižanje preživnine, je njegov predlog zavrnilo.

2. Predlagatelj zoper sklep vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da zniža preživnino, nasprotni udeleženki pa naloži v plačilo vse stroške postopka. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Opozarja na krivičnost odločitve, ki ne upošteva njegovega drastičnega poslabšanja premoženjskega stanja. Obrazložitev je nerazumljiva in sama s seboj v nasprotju. Sodišče bi moralo v primeru ugotovljenega obstoja spremenjenih razmer preživnino na novo določiti, ne pa potrebe otrok ocenjevati na podlagi prvotnega sklepa II N 150/2020 z dne 4. 3. 2021. Potrebe otrok je nasprotna udeleženka ocenila previsoko. Nesprejemljiv je očitek, da ni našel druge zaposlitve, hkrati pa se tolerira ravnanje nasprotne udeleženke. Ta kljub delovni zmožnosti računa le na socialne transferje.

Zmotna je ugotovitev, da prejema mesečno 930 EUR iz naslova najemnin za štiri stanovanja. Odšteti bi bilo treba še davek od najemnin in upoštevati, da prejema le del najemnin, preostanek pa mama in oče. Sodišče bi moralo upoštevati tudi njegove mesečne kreditne obveznosti v višini 811 EUR. Kredit je bil najet za adaptacijo objekta, da lahko oddaja stanovanja. Upoštevati bi bilo treba tudi uporabnino, ki jo plačuje svojemu očetu.

Sodišče je prestrogo ocenjevalo njegovo izpovedbo, ni pa se opredelilo do dejstva, da ima nasprotna udeleženka na leasing avto visokega cenovnega razreda, ki naj bi ga odplačevala njena teta, oz. da sedaj vozila niti nima več. Nesprejemljiva pa je tudi porazdelitev preživninskega bremena v razmerju 70 % : 30 %.

Pritožbo vlaga tudi zoper odločitev o stroških postopka. Za vlogi z dne 21. 2. 2022 in 22. 4. 2022 je sodišče nasprotni udeleženki priznalo višje število točk od priglašenih v stroškovniku. V nobeni od teh vlog ni bilo vsebinskega odgovora; enako velja tudi glede vlog, ki jih je podala nova pooblaščenka nasprotne udeleženke. Sodišče bi moralo upoštevati tudi okoliščino, da gre za stroške na podlagi BPP, zato bi morali biti za polovico nižji.

3. Nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev odločitve sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določilo 197. člena Družinskega zakonika (DZ), ki nalaga spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, pri čemer mora sodišče potrebe upravičenca in materialne/pridobitne zmožnosti zavezanca v primeru bistveno spremenjenih razmer ponovno ugotavljati.

6. Prvo sodišče je ugotovilo spremenjene okoliščine na obeh straneh. Predlagatelj ima zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi nižji dohodek (1.619,83 EUR), vendar zaposlitve ne išče. Nasprotna udeleženka je prav tako brezposelna, vendar aktivno išče zaposlitev. Povečali so se bivanjski stroški otrok, stroški prehrane, obutve in oblačil. Sodišče je ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, ki vplivajo na višino preživnine in svoje ugotovitve ustrezno obrazložilo, tako da je sklep mogoče preizkusiti. Pritožbena zatrjevanja o neenakopravni obravnavi izpovedb udeležencev pa so povsem posplošena in ne vzbujajo dvoma v pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.

7. Prvo sodišče je opravilo primerjavo sedanjih razmer z razmerami, kakršne so bile ob prvem odločanju o preživnini v letu 2021. Izvedlo je dvofazni postopek; najprej je ugotovilo spremenjene okoliščine, nato pa še preživninske potrebe otrok ter materialne zmožnosti preživninskih zavezancev.

8. V sklepu II N 150/2020 z dne 4. 3. 2021 so bile potrebe A. in B. ocenjene na 430 EUR, C. pa na 498 EUR. Predlagatelj je posplošeno zatrjeval znižanje potreb otrok; ko je bil zaslišan, o tem ni vedel izpovedati nič konkretnega. Ugotovljeno je bilo, da so potrebe otrok (sicer) ostale enake, le zaradi rasti cen v letu 2022 so se v povprečju zvišale za 10,3 %. Splošno znano je, da je v zadnjem obdobju prišlo do pospešene rasti cen. Zato je utemeljena prej navedena ugotovitev sodišča, podprta s podatki Statističnega urada o zvišanju cen v letu 2022. Prvo sodišče se je do potreb otrok ustrezno opredelilo v 9. točki obrazložitve, zato so nasprotni pritožbeni očitki neutemeljeni.

9. Pritožba nasprotni udeleženki neutemeljeno očita, da kljub delovni zmožnosti z delom ne prispeva ničesar in računa le na socialne transferje. Nasprotna udeleženka je izkazala, da se prijavlja na prosta delovna mesta, vendar do sedaj še ni bila izbrana. Prijavljena je na Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije in se celo vključuje v program javnega dela. Piše diplomsko nalogo, študij pa naj bi zaključila najkasneje do 30. 9. 2023. Predlagatelj ni z ničemer izkazal, da išče zaposlitev. Celo potrdil je, da si je po odpovedi pogodbe o zaposlitvi vzel čas. Je visoko izobražen in za delo sposoben. Njegove pritožbene navedbe o izgorelosti pa predstavljajo pritožbeno novoto, ki je pritožbeno sodišče - v skladu z določbo 337. člena ZPP - ne more upoštevati. Poleg tega ni obremenjen z dnevno skrbjo za otroke. Zaradi izrečenega ukrepa prepovedi približevanja v času odločanja stikov z otroki niti ni imel. To pomeni, da je celotna skrb in nega na materi, ki je zato še bolj omejena s časom in možnostjo pridobivanja dohodka. Njene zmožnosti za zaslužek so zato bistveno nižje od predlagateljevih.

10. Sodišče prve stopnje je v zvezi s predlagateljevimi dohodki in izdatki podalo povsem realno oceno. Ni dvoma, da so se njegovi dohodki v primerjavi s časom, ko je bila določena prvotna preživnina, znižali. Občutno znižali pa so se tudi materini dohodki, medtem ko so potrebe otrok malenkost narasle. Kljub temu pa nadomestilo in najemnine za stanovanja, ob dejstvu, da je predlagatelj delovno zmožen in z visoko izobrazbo, tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da je sposoben zagotavljati potrebe otrok v višini, določeni v sklepu II N 1510/2020 z dne 4. 3. 2021.1

11. Pritožbene navedbe v zvezi z najemninami predstavljajo pritožbeno novoto, zato na odločitev sodišča prve stopnje - skladno z določbo 337. člena ZPP - nimajo vpliva.

12. Sodišče prve stopnje je glede predlagateljevih stroškov vezano na njegovo trditveno podlago. Do njih se je v izpodbijanem sklepu ustrezno opredelilo. Nobenega razloga ni, da bi stroške (režijske) določalo po prostem preudarku. Prepričljivo so pojasnjeni razlogi za neupoštevanje kreditne obveznosti in uporabnine, ki naj bi jo plačeval svojemu očetu. Navedba, da nasprotna udeleženka prikriva dejansko premoženje, pa ostaja na ravni posplošenosti in ni z ničemer podkrepljena.

13. Pritožbeno sodišče tudi ne dvomi v pravilnost odločitve prvega sodišča, da udeleženca k preživljanju otrok prispevata v razmerju 70 % (predlagatelj) in 30 % (nasprotna udeleženka). Razlogom, ki jih je za takšno porazdelitev v 16. točki obrazložitve navedlo prvo sodišče, ni kaj dodati. Materina nezaposlenost, študij in celotna skrb za otroke krnijo njene pridobitne zmožnosti ter ob bistveno boljšem pridobitnem izhodišču očeta utemeljujejo sprejeto odločitev.

14. Pritožba pa utemeljeno opozarja na napačno odločitev v stroškovnem delu. Nasprotna udeleženka oziroma njena pooblaščenka je za vlogo z dne 21. 2. 2022 priglasila 200 točk in ne 320 točk, kolikor ji je priznalo sodišče. Enako velja tudi za vlogo z dne 22. 4. 2022, ki je bila ovrednotena z 200 točkami, sodišče pa je priznalo 240 točk. Ti dve postavki je pritožbeno sodišče znižalo na način, da je sledilo priglasitvi po stroškovniku pooblaščenke nasprotne udeleženke. Očitek, da so vloge nevsebinske in bi morale biti ovrednotene še nižje, pa ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri odmeri stroškov upoštevalo določbo petega odstavka 17. člena Zakona o odvetništvu, kar izhaja iz 20. točke obrazložitve, zato je nasprotni pritožbeni očitek neutemeljen.

15. Glede na zgoraj pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja v stroškovnem delu delno ugodilo ter nasprotni udeleženki za dve pripravljalni vlogi priznalo skupaj 400 točk, kar z 2 % materialnimi stroški in 22 % DDV skupaj znaša 298,65 EUR. V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (365. člen ZPP), saj tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

16. Na podlagi drugega odstavka 55. in 101. člena ZNP-1 o stroških postopka odloči sodišče po prostem preudarku. Predlagatelj je v postopku pred sodiščem prve stopnje uspel z minimalnim delom, odgovor nasprotne udeleženke pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato tudi glede na ostale okoliščine konkretnega primera vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Primerjaj 15. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa.