12. 2. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. z Ž. na Z. na seji senata dne 12. februarja 2002

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 429/2000 z dne 16. 11. 2000 v zvezi s sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 1047/99 z dne 11. 10. 2000 se zavrže.

Obrazložitev

1.Pritožnik izpodbija sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča, s katerim je bila kot neutemeljena zavrnjena pritožba zoper sklep prvostopnega sodišča o zavrnitvi izdaje začasne odredbe v socialnem sporu. Z začasno odredbo naj bi mu bila priznana pravica do denarnega nadomestila, saj je postal invalid III. kategorije, je brez zdravstvenega zavarovanja, preživljati pa mora tudi družino. V vlogi opisuje zlasti svoja prizadevanja za izboljšanje nastalega položaja. Sodišču očita, da mu ni pomagalo popraviti tožbe, ko odvetnik njegovega primera ni sprejel, s čimer smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave.

2.Ustavna pritožba je posebno pravno sredstvo, ki je dopustno zoper posamične akte drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, kadar se z njimi posega v človekove pravice ali temeljne svoboščine. Ustavna pritožba je poseben institut varovanja človekovih pravic in svoboščin in je v sistemu sodnega varstva namenjena izjemni obravnavi sodnih odločb, ne pa funkciji pritožbenega sodišča, zato jo je mogoče vložiti šele po izčrpanju vseh pravnih sredstev (tretji odstavek 160. člena Ustave in prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS).

3.Pritožnik ni izkazal, da je izčrpal vsa pravna sredstva.

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo, ne navaja pa, niti iz prilog ni razvidno, da bi vložil tudi revizijo. Tudi če bi to izredno pravno sredstvo vložil, je v predmetni zadevi čas, ki je pretekel od izdaje izpodbijanega sklepa Višjega sodišča do vložitve ustavne pritožbe, tako kratek, da ne omogoča izpolnitve procesnega pogoja izčrpanosti navedenega pravnega sredstva, pritožnik pa tudi ni predlagal obravnavanja ustavne pritožbe pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev ( drugi odstavek 51. člena ZUstS).

4.Pritožnik prav tako ni izčrpal pravnih sredstev v materialnem smislu. V pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz njenega povzetka v sklepu sodišča, ki je odločalo o pritožbi, pritožnik ni navajal kršitve procesnega prava, ki naj bi jo storilo sodišče prve stopnje s tem, da mu kot prava nevešči stranki ni pomagalo popraviti vložene tožbe oziroma mu ni razložilo za kaj gre pri institutu, ki ga uveljavlja. Sodišče, ki je odločalo o pritožbi, po uradni dolžnosti ni bilo dolžno preveriti te kršitve in je tako, tudi če bi obstajala, ni moglo odpraviti. Zato o kršitvi procesnega prava, ki jo pritožnik zatrjuje v ustavni pritožbi, pritožnik v vsebinskem smislu ni izkoristil niti rednega pravnega sredstva, ki mu je bilo na razpolago.

5.Ker je v obravnavanem primeru očitno, da pravna sredstva niso bila izčrpana, Ustavno sodišče pritožnika ni posebej pozivalo, naj pritožbo dopolni z izkazom izpolnjenosti procesnih predpostavk za vložitev ustavne pritožbe (drugi odstavek 54. člena ZUstS). Ker je ustavna pritožba dopustna le, če je pritožnik izčrpal vsa pravna sredstva tako v formalnem kot v materialnem smislu, v obravnavanem primeru pa niso bila izčrpana, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senata:

Milojka Modrijan