Jedro

Če sklep o določitvi nujne poti v izreku ne opredeljuje načina uporabe nujne poti, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. tč. II. odst. 354. člena ZPP.

Izrek

Ob reševanju pritožbe se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v korist parcel št. 3502/113 (stanovanjska stavba in dvorišče) in št. 3502/27 (gozd) obe k.o. B. določilo nujno peš in vozno pot, ki poteka po vzhodni strani parcele št. 3502/104 in parcel št. 3502/114, obe k.o. B. po že obstoječi poti v dolžini 95 m in širini 3 m od javne ceste naravnost proti predlagateljičinim parcelam. Predlagateljico je zavezalo, da mora nasprotnemu udeležencu plačati denarno nadomestilo v znesku 117.687,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 21.3.1994 dalje.

Zoper ta sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje predlagatelj in predlaga razveljavitev. Zatrjuje, da predstavlja sporna pot v naravi pot le do njegove hiše, v nadaljevanju pa je to dvorišče. Prostor od njegove hiše naprej proti predlagateljičini parceli tako dejansko ni več pot, marveč dvorišče, ki ga uporablja za dovoz hlodovine do svoje žage. Dnevno se tu pojavlja vsaj 5 vozil, ob konicah pa tudi več. Ker nasprotni udeleženec opravlja žagarsko dejavnost sam, naročniki žaganja pripeljejo tudi pomožne delavce. Zasilna pot bi bistveno posegla v obrtno dejavnost in jo celo onemogočila. Po drugi strani pa ima predlagateljica možnost priti do svoje hiše po dveh služnostnih poteh, od katerih je ena za potrebe mlina tudi sodno iztožena. Obe potekata v neposredni bližini predlagateljičine hiše in sta tudi prevozni. Na določenem predelu sta resda nekoliko ožji, vendar gre za predel, ki je v lasti udeleženca ter njegovega brata in sestre. Vsi trije dovoljujejo, da se v tem delu pot lahko razširi. Pomembno je tudi, da ob izdaji gradbenega in lokacijskega dovoljenja za predlagateljičino hišo sporna pot sploh še ni obstajala. Sicer pa se nasprotni udeleženec sklicuje na mnenje izvedenca gradbene stroke L. K., ki ga prilaga pritožbi, opozarja pa tudi na nelogičnost pri določanju višine denarnega nadomestila. Sodišče prve stopnje namreč sploh ni ocenilo obremenitev podjetniške dejavnosti.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep po uradni dolžnosti razveljavilo.

O tem, da predstavlja pot preko zemljišč nasprotnega udeleženca najracionalnejšo in najbolj ekonomično potno povezavo zemljišča predlagateljice z javno potjo, se je glede na sedanje stanje stvari (zlasti pa glede na dosedaj izvedene dokaze) prvostopno sodišče dovolj zanesljivo prepričalo tako z ogledom kot z mnenjem izvedenca.

Zato so brez pomena pritožbene trditve o oteževanju opravljanja obrtne dejavnosti, ki so v delu, ko govorijo, da prostor od hiše naprej proti predlagateljici ni več pot, pač pa dvorišče, ki ga uporablja za dovoz hlodovine do svoje žage, tudi protislovne.

Predlagateljica bi namreč ta prostor prav tako uporabljala za dovoz in še to vsaj, kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, le za dovoz olja za kurjavo, gnoja za vrt in za dostop obiskovalcev z osebnimi avtomobili. Taka uporaba poti pa bržkone ne bi mogla motiti obrtne dejavnosti nasprotnega udeleženca, še manj pa predstavljati javni promet. Pritožbene trditve (ki jih predstavlja mnenje izvedenca L. K.), da bi prišlo z ustanovitvijo sporne nujne poti do nedopustnega mešanja delovnega in javnega prometa, so glede na sedanje stanje stvari seveda neprepričljive. Enako velja glede možnosti dostopa po drugih trasah, kar ponuja nasprotni udeleženec.

Sodišče prve stopnje se je glede na dosedaj izvedene dokaze (zlasti ogled in mnenje izvedenca) dovolj zanesljivo prepričalo, da bi bila sporna pot najracionalnejša. Kljub temu pa je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti. Kajti sklep o določitvi nujne poti mora poleg natančnega poteka nujne poti in višine denarnega nadomestila obsegati tudi način uporabe poti (II. odst. 145. člena ZNP). In ker o slednjem v izreku ni odločeno (izrek govori le o vozni poti, ne pa tudi, na katera vozila se nanaša ter kakšen je namen služnosti), je podana bistvena kršitev določb postopka iz 13. točke II. odst. 354. člena ZPP. Ta kršitev pa je podana tudi, ker obrazložitev ničesar ne pove o potrebah po poti za parc. št. 3502/27, ki je po svojem namenu (gre za gozd) bržkone bistveno različna od parc. št. 3502/113 (stanovanjska stavba in dvorišče). Ker mora pritožbeno sodišče paziti na take postopkovne kršitve po uradni dolžnosti, je izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. tč. 380. člena ZPP).

Sodišče prve stopnje naj tudi v izreku navede način uporabe sporne poti (t.j. zlasti, na katera vozila se nanaša in kateremu namenu služi), v razlogih pa pojasni, v čem so potrebe po nujni poti tudi za parc. št. 3502/27, ki je po svoji naravi bistveno drugačna od parc.

št. 3502/113. Razen tega naj še ugotovi, za koliko sta (oz. bi bili) zaradi ustanovljene služnosti parceli nasprotnega udeleženca manj vredni. Težko si je namreč predstavljati, da služnost poti za občasne, pa čeprav silno redke vožnje z osebnimi avtomobili in enkrat letni dovoz gnoja in kurilnega olja, ne bi vplivala na zmanjšanje vrednosti obremenjenih zemljišč. Zato naj o tem sodišče prve stopnje zahteva dodatna pojasnila od izvedenca gradbene stroke.