Jedro

Aktivno procesno legitimacijo v izvršbi na podlagi verodostojne listina ima le tisti subjekt, ki je kot materialnopravni upnik označen v verodostojni listini. RS ne more v postopku nastopati kot stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo.

Proti navedenemu sklepu se je pritožil upnik, ki uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da upnikovemu predlogu za izvršbo ugodi. Navaja, da so kmetijska zemljišča, kmetije in gozdovi v družbeni lastnini, za katere ni bila uveljavljana denacionalizacija, na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS št. 55/92), Zakona o zadrugah (Ur.l. RS št. 13/92) ter 14. čl. Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur.l. RS št. 10/93, 1/96 ZSKZ) postali last RS. Država je za gospodarjenje z njimi ustanovila posebno institucijo, to je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. To pa ne izključuje dejstva, da je Republika Slovenija kot nesporna lastnica kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov upravičen subjekt za uveljavljanje pravice do neplačanih civilnih plodov njenih nepremičnin.

Pritožba ni utemeljena.

Čeprav v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine niti terjatev niti subjekti terjatve niso ugotovljeni na kvalificiran in avtoritativen način oziroma s kvalificiranim sporazumom strank, izvršilno sodišče ni pooblaščeno, da presoja materialnopravno utemeljenost terjatve, ampak je dolžno sprejeti kot procesno legitimirane tiste subjekte, ki so navedeni v verodostojni listini.

To pomeni, da aktivna procesna legitimacija v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pripada osebi, ki je kot materialnopravni upnik označena v verodostojni listini (1. odst. 24. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Na računu z dne 13.12.1996 je kot upnik naveden Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Ker ne obstoji identiteta osebe, ki je kot upnik označena na računu in upnika v obravnavani izvršilni zadevi, je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrnilo.

Pritrditi je tudi razlogom, ki jih je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navedlo sodišče prve stopnje. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS sicer res opravlja naloge v imenu RS in za njen račun (3. odst. 2. čl. ZSKZ), vendar ta okoliščina ne opravičuje republike, da bi namesto sklada nastopala v sodnih postopkih. Nasprotno, citirano določilo izključuje, da bi republika nastopala v omenjenih primerih namesto sklada, pa čeprav gre pri obravnavanih kmetijskih zemljiščih za državno lastnino, ker je bila ta pač prenesena z zakonom na sklad (14. čl. ZSKZ). Republika prek svoje vlade in ministerstev nadzira delo sklada (1. in 2. odst. 9. čl. ZSKZ) in usmerja njegovo delo, ne more pa biti stranka namesto Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.

Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da uveljavljani pritožbeni razlog ni podan, in tudi ni zasledilo kakih formalnih kršitev iz razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v skladu z določilom 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. čl. ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.