Jedro

Ker se slovenski državljan, ki ima državljanstvo tudi tuje države, v postopkih pred slovenskimi organi, šteje za državljana Republike Slovenije, bi moral tožnik v skladu z določbami 13. člena ZST predložiti sodišču relevantne dokaze za oprostitev plačila sodnih taks.

Ker je tožnik podal svojo izjavo že v upravnem postopku, ni razlogov za izvedbo zavarovanja dokazov z zaslišanjem tožnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za zavarovanje dokazov z zaslišanjem tožnika (1. točka izreka) in tožnikov predlog za oprostitev plačila sodnih taks (2. točka izreka). Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navaja, da je tožnika pozvalo, da v določenem roku (ki ga je še podaljšalo) predlog za zavarovanje dokazov dopolni v smislu 266. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS), kar pa tožnik ni storil. Tožena stranka pa je v odgovoru na tožbo sporočila, da je tožnik v upravnem postopku podal izjavo in da zato zavarovanje dokazov ni potrebno. Sodišče prve stopnje se je strinjalo s stališčem tožene stranke in zavrnilo predlog za zavarovanje dokazov z zaslišanjem tožnika.

Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks sodišče prve stopnje ni ugodilo, ker tožnik k predlogu za taksno oprostitev ni predložil predpisane dokumentacije.

V pritožbi tožnik uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 72. člena ZUS in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovni postopek. Meni, da je predlog za zavarovanje dokazov vseboval vse sestavine, ki jih predvideva 266. člen ZPP. Tožnik je avstralski državljan in bi se rad čimprej vrnil v Avstralijo. Dejstva, ki naj se z zaslišanjem izvedejo, jasno izhajajo iz tožbe, ki je bila vložena skupaj s predlogom za zavarovanje dokazov, in sicer, da sporni avtomobil ni carinsko blago, saj je tožnik avstralski državljan, ki je bil s spornim osebnim avtomobilom le v tranzitu skozi Slovenijo in da zato osebni avtomobil v Slovenijo ni bil uvožen. Edini prihodek tožnika pa je renta v višini 414,96 USD, ki jo prejema iz Avstralije, kar komaj zadostuje za njegovo preživetje. Predlogu za oprostitev sodnih taks je priložil tudi listino kot potrdilo o renti, iz katere je razvidna višina mesečne rente, nakazana preko čeka avstralske banke.

Pritožba ni utemeljena.

Zavarovanje dokazov je inštitut civilnega procesnega prava, katerega uporaba se lahko predlaga, če je utemeljena bojazen, da se kakšen dokaz pozneje ne bo mogel izvesti ali da bo njegova izvedba pozneje težja (1. odstavek 264. člena ZPP). Ker iz navedb tožene stranke, ki jih tožnik ne prereka, izhaja, da je tožnik v upravnem postopku že podal svojo izjavo in predložil tudi pisne dokaze, na katere se sklicuje, je po presoji pritožbenega sodišča odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za zavarovanje dokaza z zaslišanjem tožnika pravilna in zakonita. Tožnik je torej imel možnost, da v upravnem postopku poda svojo izjavo, kar je tudi izkoristil. Zato bi moral tožnik tudi po presoji pritožbenega sodišča v predlogu za zavarovanje dokazov določneje navesti dejstva, ki naj se dokažejo z njegovim zaslišanjem v postopku za zavarovanje dokazov. Tega pa ni storil. Zato tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Tudi glede oprostitve plačila sodnih taks se pritožbeno sodišče strinja, da tožnik ni predložil relevantnih dokazov, ki jih mora predložiti v skladu z določbo 3. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taks (Uradni list RS, št. 20/04, ZST), na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Iz spisov izhaja, da je tožnik avstralski in slovenski državljan. Državljan Republike Slovenije, ki ima tudi državljanstvo tuje države, se po določbi 2. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (ZDRS) na območju Republike Slovenije šteje za državljana Republike Slovenije, če mednarodna pogodba ne določa drugače. Slovenski državljan se torej po navedeni določbi ZDRS šteje v postopkih pred slovenskimi organi in pri presoji veljavnosti pravnih razmerij na območju Slovenije samo za slovenskega državljana. Zato bi moral tožnik predložiti zahtevane dokaze, relevantne za odločanje o oprostitvi plačila sodnih taks, na kar je bil tudi pisno pozvan, rok pa mi je bil na njegovo prošnjo tudi podaljšan. Ker zahtevanih relevantnih dokazov ni predložil, je sodišče odločalo na podlagi poslanih potrdil, ki pa tudi po presoji pritožbenega sodišča ne dajejo podlago za predlagano oprostitev plačila sodnih taks.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega pritožbo na podlagi določbe 73. člena v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo in sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.