Jedro

Ker so bili prevzeti vsi (preostali) delavci na delovna mesta, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, sodišče ni imelo nobenega razloga za zaključek, da prevzem na delo ni bil opravljen v skladu z veljavnimi predpisi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, da se razveljavijo sklepi tožene stranke z dne 9.12.2002 in 17.3.2003 o prehodu tožnice k drugemu delodajalcu in posledično, da tožnici delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, da jo je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delo in da ji je dolžna obračunati in izplačati zapadle plače za nazaj.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji je tožeča stranka vložila revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navajala je, da je sodišče zamolčalo vsebino pritožbe in tožbenih (pravdnih) navedb. Tožnici je bilo spremenjeno delovno mesto, saj je morala za razpolovljeno plačo delati enkrat večji obseg dela. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno, prav tako kršena ustava. Ničen je sklep tožene stranke, saj določa pravice in obveznosti pri drugem delodajalcu. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

Revizija je pavšalno navajala, da so razlogi sodbe nejasni, nepovezani in da nimajo s konkretnim primerom nobene zveze. Revizija ni navajala niti, če s tem sploh misli bistveno kršitev določb pravdnega postopka in za katero kršitev naj bi šlo v takem primeru. Ker revizijsko sodišče kakšnih kršitev, ki bi kazale na katero od očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni ugotovilo, izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

Iz dokazov izvedenih v postopku je že sodišče prve stopnje zaključilo, zaključek pa je potrdilo tudi sodišče druge stopnje, da je tožena stranka institut prevzema tožnice na delo v drugo družbo izpeljala v skladu z določili ustrezne kolektivne pogodbe. Ugotovilo je, da je postopala v skladu s svojo poslovno odločitvijo, ki je svobodna in ni bila v nasprotju z zakonom. Tožena stranka je namreč ukinila svoj finančno računski sektor, naloge so bile prenesene na podjetje P d.o.o., ki je prevzel vse delavce (ostala je samo tožnica), in ki je zagotovila, da se tožnici njene pravice ne bodo spremenile.

Prevzem delavca na delo k drugemu delodajalcu sta v spornem obdobju urejala 15. člen Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR – Uradni list SFRJ, št. 60/89 in nadalj.) in predvsem 15. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (SKPG - Uradni list RS, št. 40/97), s katerim je bil nadgrajen 15. člen ZTPDR. Ta je med drugim določil, da je delavec lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu v primeru, da se delovna doba delavca, ki je privzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve, da gre za ukinitev dejavnosti pri delodajalcu in je zaradi tega prenehala potreba po delu tožnice. Ker so bili prevzeti vsi (preostali) delavci na delovna mesta, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, sodišče ni imelo nobenega razloga za zaključek, da prevzem na delo ni bil opravljen v skladu z veljavnimi predpisi. Zato je utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi bilo treba sklepe o prehodu tožnice k drugemu delodajalcu kot nezakonite razveljaviti.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.