Jedro

Ker je izvršilni postopek pravnomočno končan, tožnica nima več na voljo pravnih sredstev, zato je njena prošnja za dodelitev BPP neutemeljena, zato je organ za BPP sprejel svojo odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje in jo pravilno utemeljil na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena ZBPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) Okrožnega sodišča v Ljubljani zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilnem postopku pred Okrajnim sodiščem v Mariboru VL 49396/2009 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks. V obrazložitvi izpodbijane odločbe dalje citira 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) ter navaja, da iz listin v upravnem spisu izhaja, da je Višje sodišče v Mariboru s sklepom I Ip 1318/2009 z dne 26. 1. 2010 zavrnilo pritožbo dolžnice – tožnice proti sklepu Okrajnega sodišča v Ljubljani, Centralnega oddelka za verodostojno listino 2997 VL 49396/2009 z dne 10. 6. 2009. Zato organ za BPP ugotavlja, da je tožnica v izvršilnem postopku, glede katerega zaproša za dodelitev BPP, že izčrpala vsa pravna sredstva, torej najprej ugovor zoper sklep o izvršbi, o katerem je odločalo Okrajno sodišče v Ljubljani – Centralni oddelek za verodostojno listino in nato še pritožbo, o kateri je odločalo Višje sodišče v Mariboru. Ker je izvršilni postopek pravnomočno končan, tožnica nima več na voljo pravnih sredstev. Zato pristojni organ za BPP zaključuje, da je njena prošnja za dodelitev BPP neutemeljena in je v skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Tožnica v tožbi navaja, da ji v dosedanjem postopku ni bilo omogočeno izreči se o terjatvi, ki je predmet tega izvršilnega postopka, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka. Meni, da so ji bile zaradi očitanih procesnih kršitev in onemogočanja njenega pravnega varstva kršene njene temeljne ustavne pravice enakosti pred zakonom. Zaradi dosedanjega poteka postopka potrebuje strokovno pravno pomoč, ki ji jo nudi odvetnica A.A., ki je s primerom seznanjena, vendar si je zaradi svojega finančnega stanja ne more privoščiti. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in ji dodeli BPP v vseh nadaljnjih fazah postopka, vključno z obnovo postopka in morebitnimi izrednimi pravnimi sredstvi ter jo zaradi njenega finančnega stanja oprosti plačila sodnih taks.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da tožbene navedbe niso utemeljene ter ne morejo vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe. Zato sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnica v pripravljalni vlogi z dne 16. 8. 2012 poudarja, da postopek v zadevi, v zvezi s katero je zaprosila za BPP, še ni zaključen, kot izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru z dne 26. 1. 2010. Prvostopno sodišče v zadevi I Ip 1318/2009 upnika A. in tožnice kot dolžnice namreč še ni odločilo o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil vložen utemeljeno. Predlaga tudi svoje zaslišanje ter pribavo in vpogled v spis Okrajnega sodišča v Mariboru I Ip 1318/2009. Sodišču predlaga še, da naloži toženki v plačilo njene stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v izvršilnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru VL 49396/2009 ter kot oprostitev plačila stroškov postopka, razen plačila sodnih taks.

Organ za BPP je svojo odločitev o zavrnitvi tožničine prošnje sprejel na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena ZBPP, po kateri se pri dodelitvi BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (1. alineja) in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Glede na podatke upravnega spisa zadeve, iz katerega izhaja, da je izvršilni postopek, v zvezi s katerim tožnica vlaga predmetno prošnjo za BPP, že pravnomočno končan, Višje sodišče v Mariboru je namreč s sklepom I Ip 1318/2009 z dne 26. 1. 2010 zavrnilo tožničino pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani – Centralnega oddelka za verodostojno listino VL 49396/2009 z dne 10. 6. 2009, kar med strankama niti ni sporno, sodišče pritrjuje stališču organa za BPP in se na razloge izpodbijane odločbe tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1).

V zvezi s tožbenim ugovorom, da tožnici v navedenem izvršilnem postopku ni bilo omogočeno izreči se o terjatvi, ki je predmet le-tega, sodišče pojasnjuje, da glede na to, da je ta izvršilni postopek že pravnomočno končan, tega ugovora v tem postopku, ki se nanaša na dodelitev BPP, ne more uspešno uveljavljati. Zavrniti pa je bilo potrebno tudi pavšalen tožbeni ugovor, da je bila kršena tožničina temeljna ustavna pravica enakosti pred zakonom. Tožnica namreč tega ugovora v tožbi ni obrazložila in ni konkretizirano pojasnila zatrjevane kršitve te ustavne pravice. Sodišče pa zavrača tudi ugovor, ki ga je tožnica navedla v pripravljalni vlogi, in sicer da postopek v zadevi, v zvezi s katero je zaprosila za BPP, še ni zaključen, ker prvostopno sodišče še ni odločilo o njenem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Res je sicer Višje sodišče v Mariboru v obrazložitvi sklepa z dne 26. 1. 2010 navedlo, da bo moralo prvostopno sodišče odločiti o v pritožbi vsebovanem predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ter hkrati poudarilo, da je tožnica skupaj s pravočasno pritožbo predlagala vrnitev v prejšnje stanje in izpostavilo, da v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje tožnica ni povedala, kateri rok ali rok za katero pravno dejanje bi naj zamudila. Bistveno pa je, da je Višje sodišče v Mariboru v izreku sklepa, ki edini postane pravnomočen, tožničino pritožbo zoper sklep prve stopnje zavrnilo, torej je o (pravočasni) pritožbi odločalo meritorno, s čimer se je ta izvršilni postopek pravnomočno končal. Po vsem povedanem je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1, saj je ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Izrek o stroških postopka pa temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, da sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.