Jedro

Sodišče prve stopnje ni ugotavljalo ali razliko med zneskom uveljavljane terjatve 31.032.220,90 SIT na dan 31.05.1998 in zneskom terjatve, za katero je sodišče dovolilo izvršbo - glavnico 25.000.000,00 SIT z obrestmi po kreditni pogodbi z dne 19.10.1995, predstavljajo pravilno obračunane obresti (revalorizacijske, pogodbene in zamudne) do katerih je upnik upravičen na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je (v ponovnem postopku) z izpodbijanim sklepom zavrnilo izvršilni predlog v delu, v katerem je zahtevek upnika drugačen od zneska 25.000.000,00 SIT s fiksno, letno obrestno mero 14.0% in obrestmi po 3. členu pogodbe o dolgoročnem kreditu št. 9552148 z dne 19.10.1995 V pravočasni pritožbi je upnik navedel, da so izpolnjeni vsi pogoji iz 253. člena ZIZ v zvezi z 20. členom ZIZ. S sklenjenim sporazumom je zavarovana glavnica, pogodbene obresti, zamudne obresti in stroški v skladu s 3. členom in 4. alinejo 7. člena kreditne pogodbe, ki je sestavni del sporazuma o zavarovanju. Upnik je predlogu za izvršbo predložil izpisek iz poslovne knjige in izpisek prometnih postavk zaradi izkaza višine terjatve, ki je zaradi revalorizacije in neizpolnjevanja obveznosti na dan saldacije kredita znašala 31.032.22,90 SIT. Opredelitev sodišča o neupravičenosti prištevanja obresti k glavnici pomeni listinsko nasprotje glede na 3. člen pogodbe in hkrati poseg sodišča v poravnano stvar, kar je kršitev po 11. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Priglasil je tudi stroške za pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Stališče sodišča prve stopnje, da sodišče ne sme preizkušati pravilnosti in zakonitosti izvršilnega naslova, saj bi to sicer pomenilo odločanje o razsojeni stvari, sicer drži; namen izvršbe je prisilna izvršitev (praviloma) sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti (1. odst. 1. člena ZIZ), kar pomeni, da je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano. Zmotno pa je nadaljnje stališče, da sodišče ob dovolitvi izvršbe ne sme preizkušati pravilnosti upnikovih izračunov, ker bi s tem preizkušalo pravilnost izvršilnega naslova. Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (1. odst. 17. člena ZIZ), ki ga mora upnik navesti (ali priložiti - 1. odst. 42. člena ZIZ) v predlogu za izvršbo (1. odst. 40. člena ZIZ), kjer mora biti med drugim navedena tudi dolžnikova obveznost. Ker sodišče dovoli (in opravi) izvršbo samo v takem obsegu, kot izhaja iz izvršilnega naslova, mora seveda opraviti preizkus, ali je dolžnikova obveznost navedena v predlogu za izvršbo skladna z obveznostjo, ki izhaja iz izvršilnega naslova (saj niti ni nujno, da upnik uveljavlja celotno terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova); s takim preizkusom sodišče ne bo v ničemer poseglo v izvršilni naslov, temveč bo opravilo (formalni) preizkus skladnosti izvršilnega predloga.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik predlogu za izvršbo (redna št. 1), v katerem je zahteval, da sodišče dovoli izvršbo za znesek 31.032.220,90 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.05.1998 dalje, priložil tudi listine - stanje kredita (A9) in izpis prometnih postavk (A10) (ki jih je sodišče prve stopnje tudi vpogledalo). Iz navedenih listin izhaja, da znesek, ki ga uveljavlja upnik predstavlja seštevek glavnice, obresti in zamudnih obresti. Tudi iz izvršilnega naslova, katerega sestavni del je kreditna pogodba (priloga A2), je razvidno, da se upnikova terjatev obrestuje (3. člen navedene kreditne pogodbe). Sodišče prve stopnje pa ni ugotavljalo ali razliko med zneskom uveljavljane terjatve 31.032.220,90 SIT na dan 31.05.1998 in zneskom terjatve, za katero je sodišče dovolilo izvršbo - glavnico 25.000.000,00 SIT z obrestmi po kreditni pogodbi z dne 19.10.1995, predstavljajo pravilno obračunane obresti (revalorizacijske, pogodbene in zamudne), do katerih je upnik upravičen na podlagi izvršilnega naslova. Izpodbijanega sklepa tako ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnem dejstvu za zavrnitev izvršilnega predloga v delu, v katerem je zahtevek upnika drugačen od terjatve 25.000.000,00 SIT s fiksno letno obrestno mero 14% in obrestmi po 3. členu kreditne pogodbe, tj. da obseg predlagane izvršbe za znesek 31.032.220,90 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31.05.1998 ni v skladu z izvršilnim naslovom; ugotovitev sodišča prve stopnje v tej smeri, da bi dovolitev izvršbe za znesek 31.032.220,90 SIT s pp pomenilo dovolitev mimo okvirjev izvršilnega naslova je presplošna in nekonkretizirana.

Zaradi navedene bistvene kršitve določb izvršilnega postopka iz 14. tč. 2. odst. 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, na katero pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi z 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek pred drugim sodnikom (3. tč. 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki naj v skladu z zgoraj povedanim preizkusi ali je obseg uveljavljane terjatve v okviru izvršilnega naslova.

Odločitev o stroških se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).