Up-634/04

9. 9. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe mag. A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž., na seji dne 9. septembra 2004

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 73. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, 96/02, 12/03 - ur.p.b., 2/04 in 36/04 - ur.p.b.) in drugega odstavka 61. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99, 28/2000 in 73/04) se zavrne.

2.Ustavna pritožba zoper sklep podpredsednika Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Su 220100/2002 z dne 11. 7. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudniki navajajo, da je bil njihov predlog za izločitev sodnika zavrnjen s sklepom, ki ga je podpisal podpredsednik Okrožnega sodišča v Novem mestu. Drugi odstavek 61. člena ZS, ki dovoljuje, da predsednika nadomešča podpredsednik sodišča, in prvi odstavek 73. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da o zahtevi za izločitev odloča le predsednik sodišča, naj bi bila v medsebojni neskladnosti.

Pobudniki menijo, da prvi odstavek 73. člena ZPP ne omogoča, da bi o njihovi zahtevi za izločitev sodnika odločal podpredsednik sodišča. Medsebojna neskladnost zakonov naj bi bila v neskladju z 2. in 153. členom Ustave. Ker določba prvega odstavka 73. člena ZPP podpredsedniku sodišča ne dovoljuje izdajati sklepa o izločitvi sodnika v pravdnem postopku, pobudniki z ustavno pritožbo izpodbijajo tudi sklep, ki ga je izdal podpredsednik sodišča o zahtevi za izločitev sodnika v njihovi pravdni zadevi št. P 2/98. Menijo, da so jim bile kot strankam v pravdnem postopku z izpodbijanim sklepom, ki ga je podpisal podpredsednik sodišča, kršene pravice iz 14., 15., 22., 23. in 25. člena Ustave. Predlagajo, naj Ustavno sodišče odpravi izpodbijani sklep in hkrati tudi odloči o medsebojni neusklajenosti izpodbijanih zakonov.

B. - I.

Pobudniki uveljavljajo medsebojno neskladnost prvega odstavka 73. člena ZPP in drugega odstavka 61. člena ZS.

Ustavno sodišče ni pristojno odločati o medsebojni skladnosti dveh zakonov (160. člen Ustave in 21. člen Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavno sodišče presoja skladnost dveh zakonov le, če bi medsebojna neskladnost kršila načela pravne države in s tem 2. člen Ustave (npr. odločba št. U-I-299/96 z dne 12. 12. 1996, Uradni list RS, št. 5/97 in OdlUS V, 177). ZS je splošen zakon, ki ureja vprašanja, ki so skupna vsem sodiščem v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 1. člena ZS). Eno od teh vprašanj je tudi nadomeščanje predsednika sodišča v času njegovega dopusta ali odsotnosti iz drugih razlogov (npr. zaradi bolezni). V ta namen je v prvem odstavku 61. člena ZS določeno, da "predsednika sodišča nadomešča podpredsednik". V nadaljnjem besedilu te določbe pa je predsednik sodišča pooblaščen, da tudi v drugih primerih, torej tudi v času, ko ni odsoten, pooblasti podpredsednika, da namesto njega opravlja zadeve iz njegove pristojnosti.[1] Če ZS ne bi urejal nadomeščanja predsednika sodišča v zadevah, za katere je pristojen za odločanje na podlagi drugih posebnih zakonov, ki urejajo postopke, po katerih postopajo sodišča v konkretnih zadevah, bi to pomenilo, da sodišča v času njegove odsotnosti sploh ne bi mogla odločati o določenih vprašanjih, v obravnavanem primeru o zahtevi pobudnikov za izločitev sodnika v njihovi pravdni zadevi. Prvi odstavek 73. člena ZPP določa le pristojnost predsednika sodišča za odločanje o zahtevi stranke za izločitev sodnika v pravdnih zadevah in ne izključuje uporabe drugega odstavka 61. člena ZS, da v primeru odsotnosti predsednika odloča o zahtevi stranke za izločitev sodnika njegov podpredsednik. Podpredsednik sodišča lahko v celoti nadomešča predsednika. Poglavitni razlog za imenovanje podpredsednika je prav v nadomeščanju predsednika v primeru, ko predsednik iz kakršnihkoli razlogov ne more opravljati svojih predsedniških pristojnosti. Navedbe pobudnikov o navedeni medsebojni neskladnosti kot tudi njihovi argumenti, s katerimi utemeljujejo, da v pravdnem postopku lahko odloča o izločitvi sodnikov le predsednik sodišča, so očitno neutemeljeni. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

B. - II.

3.Pobudniki hkrati z ustavno pritožbo izpodbijajo sklep, s katerim je bila njihova zahteva za izločitev sodnika zavrnjena, ker menijo, da izpodbijanega sklepa po prvem odstavku 73. člena ZPP ne bi smel izdati podpredsednik sodišča. Na podlagi prvega odstavka 51. člena ZUstS je treba pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati vsa pravna sredstva.

Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev pomeni, da mora pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe vložiti pravna sredstva in se že v teh pravnih sredstvih sklicevati na domnevne kršitve, ki jih nato uveljavlja v ustavni pritožbi.

Ker po petem odstavku 73. člena ZPP zoper sklep, s katerim se zahteva za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe, je morebitne kršitve in nepravilnosti v teh sklepih mogoče uveljavljati le v pritožbi zoper končno odločbo. Iz gradiva, priloženega ustavni pritožbi, je razvidno, da pravdni postopek na prvi stopnji v zadevi pritožnikov v času vložitve ustavne pritožbe še ni bil končan. Pritožniki imajo torej možnost, da razloge, s katerimi izpodbijajo sklep o zavrnitvi njihove zahteve za izločitev sodnika, uveljavljajo v pritožbi zoper končno sodbo, v morebitni reviziji in šele potem v ustavni pritožbi. Ker zoper izpodbijani sklep niso izčrpana pravna sredstva, je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.

C.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

[1]Drugi odstavek 61. člena ZS se glasi: "Predsednika sodišča nadomešča podpredsednik, ki lahko po pooblastilu predsednika opravlja zadeve iz pristojnosti predsednika tudi v drugih primerih."