Jedro

Tožena stranka je zaključila, da tožnik nima urejenega tujskega statusa, ker je ustavila postopek v zvezi s tožnikovo vlogo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje. Tožnik tožbi prilaga pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka. Tožena stranka se ni izjavila, ali je ta postopek dokončen in pravnomočen, zato je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

Izrek

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za notranje zadeve z dne 15. 11. 2000 odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek. 2. Tožnika se oprosti plačila sodnih taks.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo tožena stranka ni ugodila vlogi tožnika za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. Tožena stranka v svoji obrazložitvi navaja, da je iz uradnih evidenc razvidno, da je bilo tožniku dovoljeno začasno prebivanje na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje, ki so bila izdana od leta 1993 dalje. Dne 27. 9. 1999 pa je ponovno vložil vlogo za podaljšanje dovoljenja, vendar je bil postopek ustavljen s sklepom, ki mu je bil vročen 28. 4. 2000. Nadalje tožena stranka navaja, da tako ob obravnavi vloge tožnik ni imel urejenega tujskega statusa in tako ne izpolnjuje pogoja osemletnega neprekinjenega prebivanja v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi 1. odstavka 41. člena Zakona o tujcih. Pri tem tožena stranka navaja, da zgolj vložena vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ne omogoča tujcu legalnega prebivanja v državi.

Tožnik v tožbi navaja, da živi v Sloveniji od leta 1985. Navaja, da je bila njegova vloga za stalno prebivališče v Republiki Sloveniji neugodno rešena, vendar ima dokaz, da prebiva v Republiki Sloveniji 15 let. Nadalje navaja, da je njegova vloga za vizo začasno ustavljena zaradi nepravilne naslovitve (brez BOH), dne 4. 5. 2000 pa je vložil pritožbo in odgovora še ni prejel. Tožnik tudi prosi za oprostitev plačila sodnih taks, ker ni zaposlen in ni iskalec zaposlitve, s plačilom taks bi bila bistveno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja.

Tožena stranka je predložila upravne spise, odgovora na tožbo ni vložila.

Državni pravobranilec kot zastopnik javnega interesa ni prijavil udeležbe v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Iz upravnih spisov izhaja, da je tožnik vložil prošnjo tujca dovoljenje za stalno prebivanje dne 8. 12. 1999. Tožena stranka je odločila na podlagi 41. in 42. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 61/99, v nadaljevanju ZTuj-1, ki je veljal v času odločitve tožene stranke). Tožena stranka je zaključila, da tožnik nima urejenega tujskega statusa, ker je tožena stranka ustavila postopek s sklepom, ki je bil tožniku vročen 28. 4. 2000 na podlagi njegove vloge za podaljšanje dovoljenja z dne 27. 9. 1999. Tožnik pa v tožbi navaja, da je zoper ta sklep vložil pritožbo, ki se v kopiji nahaja tudi v upravnem spisu tožene stranke.

Tožena stranka ni vložila odgovora na tožbo in tako ni odgovorila na trditev tožnika v tožbi, da je vložil pritožbo proti sklepu tožene stranke, ki mu je bil vročen 28. 4. 2000 potrditvah tožene stranke.

Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja ali je postopek v zvezi s tožnikovo vlogo z dne 27. 9. 1999 pravnomočno in dokončno končan oziroma ali je potrjeno stališče tožene stranke, da tožnik ni imel urejenega tujskega statusa v času odločanja tožene stranke. Tako je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.

V ponovljenem postopku je potrebno ugotoviti ali je bilo morebiti ugodeno tožnikovi pritožbi proti sklepu o ustavitvi postopka v zvezi z njegovo vlogo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje z dne 27. 9. 1999, po potrebi zaslišati tožnika in tako slediti načelu, da je potrebno ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo ter da je potrebno dati stranki možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (7. in 8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 47/86, ki se uporablja na podlagi 324. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02) in o zadevi ponovno odločiti.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS), ker je ugotovilo, da je bilo dejansko stanje v bistvenih točkah nepopolno ugotovljeno.

K 2. točki izreka: Tožnik predlaga taksno oprostitev. Sodišče je predlogu ugodilo na podlagi 1. odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list SRS, št. 1/90, Uradni list RS, št. 14/91 in nadaljnji). Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik absolvent magistrskega študija Institutum Studiorum Humanitatis, A in ni zaposlen oziroma ni prijavljen kot iskalec zaposlitve. Upoštevaje njegov status in podatke, ki izhajajo iz potrdila o vpisu, sodišče zaključuje, da bi lahko s plačilom taks bila občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se tožnik preživlja.